S papežem Frančiškom skozi minuli teden (8.–13. april 2019)
Andreja Červek – Vatikan
Kateheza med splošno avdienco
Med splošno avdienco je papež Frančišek imel že dvanajsto katehezo o najpomembnejši krščanski molitvi Očenaš. Govoril je o prošnji za odpuščanje grehov ter poudaril, da je najnevarnejša drža v življenju kristjana ošabnost. Nihče med nami namreč ni popoln. Vse dolgujemo Bogu, ki nas je prvi ljubil. Kristjan, ki moli, Boga prosi predvsem, da bi mu odpustil njegove dolge, kar pomeni njegove grehe, slabe stvari, ki jih počne. »To je prva resnica vsake molitve: četudi bi bili popolne osebe, četudi bi bili sveti kristali, ki se nikoli ne odrečejo življenja v dobrem, ostajamo vedno otroci, ki vse dolgujejo Očetu.« Papež je opozoril, da je zato najnevarnejša drža v življenju kristjana prevzetnost: »Drža nekoga, ki se postavi pred Boga in misli, da ima z njim vedno poravnane račune. Prevzetnež verjame, da ima vse na svojem mestu. Kakor farizej iz prilike, ki misli, da moli, a v resnici hvali sebe pred Bogom: Zahvaljujem se ti, Gospod, da nisem kakor drugi.« Ljudje, ki mislijo, da so popolni, ki kritizirajo druge, to so naduti ljudje. Nihče med nami ni popoln.
Udeleženci mednarodne konference o trgovini z ljudmi
Udeležencem mednarodne konference o trgovini z ljudmi, ki je prejšnji teden potekala v Vatikanu, je papež dejal, da v današnjem svetu naraščata individualizem in egocentrizem, ki druge obravnavata iz zgolj utilitaristične perspektive, pri tem pa jim pripisujeta vrednost glede na kriterije uporabnosti in osebne koristi. Gre predvsem za tendenco, ki drugega spreminja v potrošno blago. Med najbolj dramatičnimi pokazatelji tega pojava je trgovina z osebami, ki v svojih številnih oblikah predstavlja rano v telesu sodobnega človeštva, globoko rano v človečnosti tistega, ki jo trpi, in tistega, ki jo povzroča. »Trgovina namreč iznakazi človečnost žrtve, rani njeno svobodo in dostojanstvo. Istočasno pa razčloveči tistega, ki jo povzroča, saj mu prepreči dostop do 'življenja v izobilju'. Trgovina navsezadnje resno poškoduje človeštvo kot celoto, trga človeško družino in tudi Kristusovo telo.«
Duhovni odmik za voditelje Južnega Sudana
V Domu svete Marte je 10. in 11. aprila potekal duhovni odmik za voditelje Južnega Sudana, ki so se ga udeležili predstavniki najvišjih civilnih in cerkvenih oblasti. Predlog je na pobudo canterburyjskega anglikanskega nadškofa Justina Welbyja sprejel papež Frančišek, ki jih je ob koncu duhovnega odmika udeležence tudi osebno pozdravil in nagovoril. Poudaril je, da je mir mogoč: »Vsem nam želim, da bi znali sprejeti plemenito poklicanost biti mojstri miru v duhu bratstva in solidarnosti do vsakega člana našega ljudstva, s plemenitim, s pokončnim, z odločnim in s pogumnim duhom ter v iskanju miru preko dialoga, pogajanj in odpuščanja. Spodbujam vas torej, da iščete to, kar vas povezuje, začenši pri pripadnosti istemu ljudstvu, in da presegate to, kar vas ločuje. Ljudje so zaradi preteklih vojn utrujeni in izčrpani, zato vas prosim, da si zapomnite, da se z vojno vse izgubi! Vaši ljudje hlepijo po boljši prihodnosti, ki pa se jo doseže s spravo in z mirom.«
Člani Bratovščine Naše Gospe s pasom
S papežem Frančiškom so se srečali člani španske Bratovščine Naše Gospe s pasom. Izročilo pravi, da se je v noči med 24. in 25. marcem 1178 duhovniku, ki se je pripravljal na obhajanje bogoslužja v katedrali v Tortosi, prikazala Marija in mu kot znamenje svoje ljubezni poklonila pas s svojega plašča. Pas je vsa ta stoletja predstavljal vez, ki je povezovala srce prebivalcev Tortose in Marijino srce, ju povezala na nebu in zemlji, v življenju in smrti. Papež je med srečanjem dejal, da je Bratovščina Naše Gospe s pasom poklicana prinašati bratstvo v vsak kotiček današnje družbe. Spomnil je na njihovo navzočnost v različnih cerkvenih okoljih lokalne škofije. Gre za znamenje, ki kaže, kako je Cerkev hiša, družina, kraj sprejemanja in ljubezni, kjer se vsi, predvsem pa revni in izključeni čutijo del in niso nikoli izključeni ali zavrnjeni. »Življenje bratstva na ta način se spreminja v poslanstvo, ki spodbuja in ne dopušča brezbrižnosti. Medsebojna ljubezen, ki gre ven in je usmerjena k drugemu, to je naša osebna izkaznica,« je zatrdil.
Italijansko združenje za darovanje organov
Pri papežu so bili člani Italijanskega združenja za darovanje organov, tkiv in celic. Med srečanjem je sveti oče dejal: »Pomen darovanja za darovalca, za prejemnika, za družbo se ne izčrpa s svojo 'koristnostjo', saj gre za izkušnje, ki so človeško zelo globoke in polne ljubezni in altruizma. Darovanje pomeni gledati in iti čez sebe, onkraj individualnih potreb in se velikodušno odpreti za širše dobro. S tega vidika se darovanje organov ne kaže samo kot dejanje družbene odgovornosti, ampak kot izraz vesoljnega bratstva, ki med seboj povezuje vse moške in ženske … Iz naše smrti in našega darovanja lahko izvirata življenje in zdravje za druge, bolne in trpeče, s čimer se spodbuja krepitev kulture pomoči, darovanja, upanja in življenja. Pred grožnjami proti življenju, ki smo jim žal priča vsak dan, kakor v primerih splava in evtanazije, družba potrebuje te konkretne geste solidarnosti in velikodušne ljubezni, da bi razumeli, kako je življenje sveta stvar.«
Ostali dogodki
V okviru pobude Petki usmiljenja je papež Frančišek obiskal bolnike z Alzheimerjevo boleznijo, ki živijo v Vasi Emanuel na severu Rima. V Vatikanu se je srečal tudi z dijaki srednje šole Visconti v Rimu.
V torek je sveti oče imel homilijo med mašo v kapeli Doma sv. Marte. Kot je dejal, se nekateri kristjani predajo občutku poloma, ne da bi se zavedali, da je to »popolna njiva za hudičevo setev«. Včasih se bojijo tolažbe, strah jih je upanja, strah jih je Gospodovega ljubkovanja, in tako živijo v objokovanju manjkajočega. »To je življenje mnogih kristjanov. Živijo, da se pritožujejo, živijo, da kritizirajo, živijo iz opravljanja, živijo nezadovoljni. Ljudstvo ne prenese potovanja. Mi kristjani pogosto ne prenesemo potovanja. Raje imamo navezanost na neuspeh, torej na potrtost. Potrtost pa je od kače, stare kače iz zemeljskega raja. Gre za simbol: to je ista kača, ki je zapeljala Evo, sedaj pa ves čas grize v potrtosti.«
