Izšla je papeževa posinodalna apostolska spodbuda Christus vivit
Andreja Červek – Vatikan
Posinodalna apostolska spodbuda Christus vivit bo v prihodnje predstavljala veliko listino (magna carta) za pastoralo mladih in poklicanosti v različnih cerkvenih skupnostih, ki so vse zaznamovane s korenito spremembo položaja mladih, je na današnji tiskovni konferenci dejal kard. Lorenzo Baldisseri, generalni tajnik škofovske sinode. Christus vivit je tesno povezan s sklepnim dokumentom sinode, h kateremu so dodane še druge pomembne tematike. Kot zapiše sam papež: »Pustil sem se navdihniti bogastvu razmišljanj in pogovorov lanskoletne sinode. Tukaj ne bom mogel zbrati vseh prispevkov, ki jih lahko preberete v sklepnem dokumentu, a v tem pismu sem poskušal zaobjeti predloge, ki so se mi zdeli najpomembnejši.«
Jezus je del preteklosti, sedanjosti in prihodnosti
Apostolska spodbuda je sestavljena iz 299. členov, razdeljenih v devet poglavij. Papež Frančišek začne z besedami: »Kristus živi. On je naše upanje in najlepša mladost tega sveta. Vse, česar se On dotakne, postane mlado, postane novo, se napolni z življenjem. Zato so prve besede, ki jih hočem nameniti vsakemu mlademu kristjanu: On živi in te hoče živega!« Kot je pojasnil kard. Baldisseri, je temeljno sporočilo, ki ga želi sveti oče posredovati mladim in vsem nam, da Jezus Kristus ne spada samo v preteklost, ampak tudi v sedanjost in prihodnost, kajti On je večno Živi. »Vsaka generacija vernikov v Kristusu odkrije sodobnika in tovariša na poti,« je dejal Baldisseri.
Marijanska poteza apostolske spodbude
Izpostavil je tudi marijanski vidik dokumenta, ki ga je papež Frančišek podpisal v svetišču Marijine hiše v Loretu, 25. marca 2019, na praznik Gospodovega oznanjenja. Kot je dejal papež ob tej priložnosti: »Sveta hiša je hiša mladih, saj tukaj Devica Marija, mladenka, polna milosti, še naprej govori novim generacijam, vsakega spremlja pri iskanju lastne poklicanosti. Zato sem želel tukaj podpisati apostolsko spodbudo, ki je sad sinode, posvečene mladim.«
Papež mlade naslavlja s 'ti'
Posinodalna apostolska spodbuda ima še eno posebnost: napisana je v obliki pisma, namenjenega neposredno mladim. Papež se zato nanje pogosto obrača s 'ti'. Gre za slog, ki je značilen za svetega očeta v odnosu z mladimi: je slog bližine, iskrenosti, preprostosti, nežnosti in simpatije.
Kristus ponuja prijateljstvo
Christus vivit izstopa po svoji izraziti kristološki naravnanosti in po ljubezni, ki kot posebna poteza zaznamuje vsak del apostolske spodbude, je na predstavitvi dokumenta zatrdil Fabio Fabene, podtajnik škofovske sinode. Papež Frančišek vsakemu mlademu zatrjuje: »Bog te ljubi!« in »Kristus je iz ljubezni daroval samega sebe vse do konca, da bi te rešil.« Zaradi te ljubezni, »kar Jezus želi od vsakega mladega, je predvsem njegovo prijateljstvo«, pri čemer je On sam najprej prijatelj. »Iskreno prijateljstvo, ki je brez interesov, je ena od vrednot, ki jo spodbuda predlaga mladim, da bi okušali sladkost življenja,« je pripomnil Fabene. Sicer pa je celoten dokument prežet z zaupanjem, ki ga papež polaga v mlade, ko jim vztrajno ponavlja, naj svoje upanje položijo v Kristusa, da jim ga tako ne bo mogel nihče vzeti.
Mladi so sestavni del Cerkve
Med mnogimi elementi, ki jih lahko izpostavimo v posinodalni apostolski spodbudi Christus vivit, je tudi odnos med mladimi in celotnim Božjim ljudstvom, pastirji in verniki. »Na mlade se ne gleda kot na kategorijo, ki je postavljena pred Cerkev ali, še slabše, v nasprotje s Cerkvijo,« je pojasnil Fabene. »Mladi so sestavni del Cerkve in, kot tudi želimo, vedno bolj vključeni v njeno vsakodnevno življenje, v njene dejavnosti in njene odločitve, ki se jih bo sprejelo za dobro vseh vernikov.« Ne obstaja namreč »Cerkev mladih«. Niti ne obstaja »Cerkev z mladimi ali za mlade«. Obstaja eno samo telo, Cerkev, katere živi in ustvarjalni udje so mladi, ki s svojo pripadnostjo prispevajo k »dobremu življenju« vseh in k poslanstvu oznanjevanja evangelija in lepote življenja v Kristusu s strani celotne cerkvene skupnosti.
Cerkev, ki ostaja mlada
Nikoli torej ne govorimo o »Cerkvi mladih«, ampak o »mladi Cerkvi«. Papež v apostolski spodbudi poudari, da ravno mladi lahko pomagajo Cerkvi, da ostane mlada, da ne pade v pokvarjenost, da se ne zaustavi, ne postane ošabna, se ne spremeni v sekto, da postane revnejša in zmožna pričevati, da je blizu zadnjim in odvrženim, da se bori za pravičnost, da se s ponižnostjo pusti izzvati. Da bi pokazal pot, po kateri stopati, papež pokaže na dolgo vrsto mladih svetnikov, ki so svoje življenje dali za Kristusa, mnogi med njimi vse do mučeništva. Tako v ospredje stopi podoba Cerkve, ki je »prostor dialoga in pričevanja o bratstvu, ki očara«.
Komunikacijska plat dokumenta
Na predstavitvi posinodalne apostolske spodbude Christus vivit je govoril tudi Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo, ki je izpostavil predvsem komunikacijske vidike papeškega dokumenta. Kot je zatrdil, je apostolska spodbuda namenjena mladim, ki pa so otroci komunikacijske družbe, obenem pa tudi živijo v času, ki je pogosto zaznamovan z nekomunikacijo. Po njegovem prepričanju apostolska spodbuda pričuje o resnici, tudi komunikacijski resnici sinodalne poti Cerkve: »To je pot, ki se ne konča tukaj, ampak se nadaljuje; ki se ne neha, ampak gre dalje ravno zato, da bi najstarejši lahko predali pričevanje najmlajšim.« Najboljši način za sporočanje resnice pa je biti pristni. Mladi so tisti, ki sporočajo vitalnost Cerkve. Ruffini je tudi izpostavil, da je pri komunikaciji pomembno, da se enega dela ne zamenja s celoto, saj se tako napačno predstavlja stvarnost, v našem primeru stvarnost mladih in Cerkve. Na tretjem mestu je Ruffini spregovoril še o digitalnem okolju, s katerim je zaznamovana današnja komunikacija. Kot zapiše papež v dokumentu Christus vivit: »Ne gre samo za uporabo komunikacijskih sredstev, ampak za življenje v kulturi, ki je močno digitalizirana in ima zelo velik vpliv na pojmovanje časa in prostora, na dojemanja sebe, drugih in sveta, na način komuniciranja, učenja, informiranja, vstopanja v odnose z drugimi.« Papež mladim ponuja tudi drugačen način življenja: ne samo govorice spleta, ampak tudi ostale vrste jezika. Jezik tišine in kontemplacije; umetnost, glasbo, šport; karitativnost in družbeno aktivnost; jezik politike. Spremeniti perspektive ter prepoznati razliko med realnim in virtualnim. Najpomembnejšo mesto pa ima jezik bližine, jezik nesebične, odnosne, bivanjske ljubezni, ki se dotika srca.
