Papež zaposlenim v rimskem zaporu Regina Coeli: Zapori naj so vedno bolj humani

Andreja Červek – Vatikan

Papež je v svojem imenu in v imenu Cerkve izrazil hvaležnost vsem zbranim na avdienci. Kot je zatrdil, njihovo delo z zaporniki zahteva »notranjo trdnost, vztrajnost in zavedanje posebnega poslanstva, h kateremu so poklicani«.

Poklicani obvezovati rane

Zapor je kraj za prestajanje kazni v dvojnem smislu – kot kaznovanje in kot trpljenje, in zato potrebuje veliko pozornosti in ponižnosti. Je kraj, kjer so vsi, policisti, kaplani, učitelji in prostovoljci, poklicani k težki nalogi, da namreč zdravijo rane tistih, ki so zaradi storjenih napak prikrajšani za osebno svobodo. Znano je, da dobro sodelovanje med različnimi službami v zaporu predstavlja pomembno podporo v prevzgoji zapornikov. »Strokovni liki, kot so vaši,« je izpostavil papež, »zahtevajo osebno ravnovesje in trdne motive, ki jih je treba stalno obnavljati. Poklicani ste namreč ne samo zagotavljati varnost, red in zanesljivost ustanove, ampak tudi mnogo pogosteje obvezovati rane moških in žensk, ki jih vsakodnevno srečate na svojih oddelkih.«

Zapori morajo biti vedno bolj humani

Nihče ne more obsoditi drugega zaradi napak, ki jih je storil, še manj pa mu povzročati trpljenje in s tem ponižati človeško dostojanstvo. Zapori morajo postati vedno bolj humani, je poudaril Frančišek. Boleče je slišati, da pa so velikokrat kraji nasilja in nezakonitosti, kjer gospodujejo človeške hudobije. Kot je pripomnil, obenem »ne smemo pozabiti, da so mnogi zaporniki ubogi ljudje, ki nimajo oporne točke, nimajo varnosti, nimajo družine, nimajo sredstev za zaščito svojih pravic, so izrinjeni in prepuščeni svoji lastni usodi. Za družbo so neprijetni posamezniki, izmeček, breme.«

Duhovna bližina in sočutje

Izkušnja kaže, da lahko zapor s pomočjo zaporniških delavcev postane kraj odkupitve, vstajenja in spremembe življenja. »In vse to je mogoče s pomočjo vere, dela in poklicne formacije, predvsem pa preko duhovne bližine in sočutja,« pri čemer je papež izpostavil zgled usmiljenega Samarijana, ki se je sklonil in oskrbel ranjenega brata: »Ta drža bližine, ki ima svoj izvor v Kristusovi ljubezni, lahko v mnogih zapornikih spodbudi zaupanje, zavedanje in gotovost, da so ljubljeni.«

Poklicani ste korakati v eno samo smer

Papež je ob koncu zbrane še spodbudil, naj svoje delo opravljajo v duhu sloge in edinosti: »Vsi skupaj, vodstvo, zaporniška policija, kaplani, vzgojno-izobraževalno področje, prostovoljstvo in zunanja skupnost, so poklicani korakati v eno samo smer, da bi tem, ki so žal padli v past slabega, pomagali postaviti se na noge in rasti v upanju.«