Papež o kard. Agostinu Bei: Ne optimist ne pesimist, bil je realist

Andreja Červek – Vatikan

Srečanje ob 50. obletnici smrti kard. Agostina Bee je organiziral Center Kardinal Bea, ki se posveča študiju judovstva v sodelovanju s Papeškim svetom za pospeševanje enosti kristjanov, Papeškim bibličnim inštitutom in Centrom za študij krščanstva na Judovski univerzi v Jeruzalemu.

Zgled za ekumenski in medverski dialog

Papež je v govoru spomnil, da je kard. Bea imel odločilen vpliv na nekatere pomembne dokumente drugega vatikanskega koncila. Dialog z judovstvom, enost kristjanov, svoboda vesti in verske pripadnosti so le nekatere glavne teme, ki so tudi danes zelo pomembne. A kard. Bee se ne spominjamo samo po tem, kar je naredil, ampak tudi po načinu, a katerim je delal, je zatrdil papež Frančišek. »V tem smislu ostaja zgled, pri katerem se lahko navdihujemo za ekumenski in medverski dialog, in na poseben način za 'med-družinski' dialog z judovstvom.« Nahum Goldmann, predsednik Svetovnega judovskega kongresa, ga je opisal z izrazi: razumevajoč, poln človeške dobrote in pogumen.

Razumevajoč, človeški, pogumen

Papež Frančišek se je zaustavil ravno pri teh treh lastnostih kard. Bee. Predvsem je znal biti razumevajoč do drugih. Prepričan je bil, da »sta ljubezen in spoštovanje prvi načeli dialoga«. Govoril je, da nas spoštovanje tudi nauči pravega načine predstavljanja resnice. »Ni resnice izven ljubezni. Ljubezen se najprej sklanja kot zmožnost sprejeti, objeti, vzeti s sabo,« je dejal papež. Drugi vidik: dobrota in človečnost, znati ustvarjati vezi prijateljstva, vezi, ki slonijo na bratstvu, ki nas povezuje, v kolikor smo stvaritve Boga, ki je Oče in nas želi kot brate. »Razumevanje, ki sprejema drugega, dobrota, ki odkriva in ustvarja vezi enosti, vse to je v njem bilo podprto s pogumnim značajem, kar je tretji vidik.«

Frančišek je dodal, da se je kard. Bea pri svojem delu za dialog soočal z mnogimi nasprotovanji. Ko so mu rekli, da časi še niso zreli, je odgovarjal v duhu: »Torej jih moramo narediti zrele.« »Ne optimist ne pesimist, bil je realist o prihodnosti enosti: po eni strani se je zavedal težav, po drugi pa je bil prepričan, da je treba odgovoriti na Gospodovo otožno željo, da bi njegovi bili ena sama stvar,« je dejal papež.

Judovsko-krščanski dialog

V nadaljevanju je sveti oče izpostavil pomembno vlogo Centra za študij judovstva, kjer poučujejo tudi judovski predavatelji. »Poučujete v okolju, kjer vaša navzočnost predstavlja novost in je že sama po sebi sporočilo. Kako bi sicer uvedli pristen dialog brez poznavanja od znotraj? Dialog je treba razvijati z dvema glasovoma, in pričevanje judovskih in katoliških docentov, ki poučujejo skupaj, je vredno več kot veliko govorov,« je dejal papež.

Spodbudil jih je, naj nadaljujejo svoje delo. »Do sedaj se je judovsko-krščanski dialog pogosto odvijal v okolju, bolj dodeljenem strokovnjakom. Specifična poglobitev in poznavanje sta bistvena, a nista dovolj. Ob tej poti je treba hoditi po še eni, širši, kjer se razdajajo sadovi, da dialog ne bi ostal izključna pravica nekaterih, ampak bi postal rodovitna priložnost za mnoge. Prijateljstvo in dialog med judi in kristjani sta namreč poklicana prestopiti meje znanstvene skupnosti.« Kot je dodal, bi bilo lepo, da bi v istem mestu rabini in župniki delali skupaj, služili trpečemu človeštvu in pospeševali poti miru in dialoga z vsemi. »Upam, da bodo vaše prizadevanje, vaše raziskovanje in osebne vezi med kristjani in judi, dali rodovitno zemljo, da bodo pognale korenine nadaljnjega občestva,« je še dejal papež.