Sveti oče: razločevanje, bližina – gostoljubnost in skupno poslanstvo

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Razločevanje – pogled na preteklost, sedanjost, prihodnost

Razločevanje. Gre za temeljno držo v življenju Cerkve ter v posvečenem življenju. S hvaležnostjo se spominjati preteklosti – kakor nas vabi današnja Božja beseda –, živeti sedanjost z gorečnostjo ter objeti prihodnost z upanjem. To so trije cilji, ki so bili poudarjeni v letu posvečenega življenja, ki pa bi jih bilo nemogoče uresničiti brez ustreznega razločevanja. Ko gledamo na preteklost, razločevanje vodi k prečiščevanju naše zgodovine in naše karizme, k ločevanju žita od plevela, k usmerjanju naše pozornosti na to, kar je pomembno. Ko gledamo na sedanjost, nas razločevanje spodbuja, da bi živeli sedanji trenutek z gorečnostjo, ki mora zaznamovati posvečeno življenje; prav tako nas odvrača od rutine in povprečnosti ter preoblikuje gorečnost za Kristusa v sočutje do bolečin in potreb človeštva. Ob pogledu na prihodnost pa vam bo razločevanje pomagalo, da bo vaša karizma gostoljubnosti in zdravljenja še naprej plodovita ter boste mogli soočati nove izzive. Razločevanje je ukoreninjeno v zgodovinski razsežnosti.

Naj bo kapitelj izkušnja dialoga in razločevanja

Želim vam, da bi ta kapitelj ostal v srcu in spominu vaše kongregacije kot izkušnja dialoga in razločevanja, v poslušanju Svetega Duha, bratov ter sodelavcev, da ne bi podlegli skušnjavi avtoreferenčnosti, ki bi vas vodila k zaprtosti vase. Prosim vas, ne naredite iz reda usmiljenih bratov zaprte vojske, zaprtega rezervata. Izmenjujte stališča, razpravljajte in načrtujte skupaj, začenši od vaših korenin, sedanjost in prihodnost vašega življenja in poslanstva; vedno prisluhnite glasu mnogih bolnih in oseb, ki vas potrebujejo, kakor je to storil sv. Janez od Boga: mož, ki je bil goreč do Boga in sočuten do bolnih in revnih.

Gorečnost za Kristusa nas spodbuja k preroštvu usmiljenja

Druga drža: bližina – gostoljubnost. Gorečnost in sočutje sta sili Duha, ki bosta dali smisel vašemu poslanstvu v bolnišnici, poživljali vašo duhovnost in dali vrednost vašemu bratskemu življenju v skupnosti. V katerikoli posvečeni osebi in v vsakem, ki je krščen, ne more biti pristnega sočutja do drugih, če nima goreče ljubezni do Jezusa. Gorečnost za Kristusa nas spodbuja k preroštvu usmiljenja. Ko se boste čutili kot ena družina, se boste mogli v vsakem trenutku dati na razpolago za služenje ranjenemu in bolnemu svetu.

Bližina – gostoljubnost: zgled Samarijana

Sredi mnogih znamenj smrti pomislite na evangeljski lik Samarijana (Lk 10,15-17). Ne zdi se, da bi imel na razpolago veliko sredstev, ne pripada nobenemu centru oblasti, ki bi ga podpirala, nima drugega kakor svoje popotne torbe, vendar pa ima pozoren pogled in tam, v njegovem najglobljem bistvu, je njegovo srce začelo utripati v ritmu drugega. Zato, da je iztegnil roko k tistemu, ki je nujno potreboval pomoč, je dal na stran svoje načrte in prekinil svojo pot. Zaradi skrbi za življenje drugega, ki je bilo ogroženo, na dan pride tisto, kar je najboljše v njem, ter nežno vlije olje in vino na rane človeka, ki je bil na pol mrtev.

V Samarijanovem dejanju je znamenje vaše lastne identitete

V tem dejanju čistega altruizma in velike človečnosti je skrita skrivnost vaše identitete bolniških bratov. V njem boste odkrili znamenje vaše lastne identitete. Znamenje, zaradi katerega boste mogli skozi čas ohranjati živo usmiljeno prisotnost Jezusa, ki se poistoveti z revnimi, bolnimi in pomoči potrebnimi ter jim služi. Na ta način boste mogli uresničiti svoje poslanstvo oznanjevanja in udejanjanja Kraljestva med revnimi in bolnimi. S svojim pričevanjem in apostolskimi dejavnostmi zagotavljate pomoč bolnim in pomoči potrebnim, pri čemer dajete prednost najrevnejšim (prim. Generalne konstitucije, člen 5), ter spodbujate pastoralo zdravja.

Dotakniti se, da bi se pustili dotakniti

Samarijan je poskrbel za ranjenega. Izraz »poskrbeti« ima človeško in duhovno razsežnost. Jezus želi, da bi se dotaknili človeške bede, da bi se dotaknili njegovega mesa v mesu tistih, ki trpijo na telesu ali na duhu. Dotakniti se, da bi se pustili dotakniti. Tako dobro bi nam delo! Tedaj se bo vaše življenje preoblikovalo v podobo Božjega usmiljenja ter se ob koncu upodobilo po Kristusu, sočutnem in usmiljenem, ki je na svetu vsem delal dobro (prim. Apd 10,38) in ozdravljal vsakovrstne bolezni in slabosti (prim. Mt 4,23).

Vaše strukture morajo biti »gostišča«

V tem kontekstu vas prosim za vedro razločevanje glede struktur. Vaše strukture morajo biti »gostišča« – kakor tisto v priliki o Samarijanu –  v službi življenju, prostori, kjer se bodo posebej bolni in revni čutili sprejete. In dobro vam bo delo, če se boste pogosto spraševali, kako ohranjati spomin tovrstnih struktur, ki so nastale kot izraz vaše karizme, da bi ostale vedno v službi nežnosti in pozornosti, ki jo dolgujemo žrtvam izločenosti iz družbe. Prosim vas, da ustvarite »samarijanske mreže« za najšibkejše, s posebno pozornostjo na bolne, ki so revni, ter da bi bile vaše hiše vedno odprte in gostoljubne skupnosti, da bi mogli globalizirati usmiljeno solidarnost.

Skupno poslanstvo

Tretja beseda: skupno poslanstvo. To je resnično nujno potrebno; ne samo zato, ker doživljamo trenutke pomanjkanja poklicev, ampak zato, ker so naše karizme darovi za vso Cerkev in za svet. Onkraj številk in starosti Duh vedno zbuja obnovljeno rodovitnost, ki gre preko primernega razločevanja in spodbuja skupno formacijo. Na ta način bodo imeli redovniki in laiki misijonarsko srce, ki od veselja vzklika, ko izkuša Kristusovo zveličanje in ga podeli kakor tolažbo in sočutje, tvegajoč, da se umaže s cestnim blatom (prim. Veselje evangelija, 45).

Skrb za formacijo

Spodbujam vas, da skrbite za vašo formacijo, tudi laike formirajte v karizmi, duhovnosti in poslanstvu krščanske gostoljubnosti. Tako bodo imeli tudi oni čut za pripadnost ter v njihovih delih ne bo nikoli manjkalo pričevanje duhovnosti, ki je bila bistvena za življenje sv. Janeza od Boga.

Izstopiti iz sebe, da bi se združili v karavani solidarnosti

Dragi bratje, ponesite Jezusovo sočutje in usmiljenje bolnim in tistim, ki so najbolj potrebni pomoči. Izstopite iz samih sebe, iz svojih omejenosti, problemov in težav, da bi se združili z drugimi v karavani solidarnosti. da bodo vaši mladeniči prerokovali in vaši starčki ne bodo prenehali sanjati (prim. Jl 3,1). Spremljam vas s svojim blagoslovom; in prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala.