Papež Frančišek med splošno avdienco na Trgu sv. Petra Papež Frančišek med splošno avdienco na Trgu sv. Petra 

Kateheza med splošno avdienco: Posvečeno bodi tvoje ime!

Papež Frančišek je med današnjo katehezo govoril o prvem od sedmih vzklikov, ki jih imamo v najpomembnejši krščanski molitvi Očenaš. To je »posvečeno bodi tvoje ime«. Bog je ta, ki posvečuje in nas spreminja s svojo ljubeznijo, istočasno pa tudi mi s svojim pričevanjem izražamo svetost Boga v svetu, s tem ko ponavzočimo njegovo ime. Bog je sveti, a če mi in naše življenje nista sveta, obstaja velika nedoslednost, je papež dejal vernikom pri splošni avdienci, ki je danes ponovno potekala na Trgu sv. Petra.

Andreja Červek – Vatikan

V Očenašu imamo sedem vzklikov, ki jih lahko razdelimo v podskupine. Prvi trije imajo v središču 'Ti' Boga Očeta, ostali štirje pa imajo v središču 'mi' in naše človeške potrebe. V prvem delu nam Jezus da vstopiti v svoje želje, ki so vse namenjene Očetu: posvečeno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja. V drugem delu pa je On tisti, ki vstopi v nas in postane interpret naših potreb: vsakdanji kruh, odpuščanje grehov, pomoč v skušnjavi in osvoboditev od hudega.

Kontemplacija in prošnje

Po papeževih besedah vidimo tukaj matrico vsake krščanske molitve (lahko rečemo, vsake človeške molitve), ki je po eni strani vedno sestavljena iz kontemplacije Boga, njegove skrivnosti, njegove lepote in dobrote, po drugi strani pa iz iskrene in pogumne prošnje za tisto, kar potrebujemo za življenje in to dobro življenje. Tako v svoji preprostosti in bistvenosti, Očenaš uči osebo, ki ga moli, naj ne pomnožuje praznih besed, kajti – kot pravi sam Jezus – »vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite« (Mt 6,8).

»Ko govorimo z Bogom, tega ne počnemo, da bi mu razodeli, kaj imamo v srcu. On ga pozna bolje od nas samih! Če je Bog za nas skrivnost, pa mi nismo neka uganka njegovim očem« (glej Ps 139,1-4), je dejal sveti oče in pojasnil, da je Bog kakor tiste mame, ki jim je dovolj en pogled, da razumejo vse o otrocih: če so zadovoljni ali žalosti, če so iskreni ali kaj skrivajo …

Prvi korak: izročitev

Papež Frančišek je izpostavil, da je torej prvi korak krščanske molitve »izročitev nas samih Bogu, njegovi previdnosti«. Je kakor reči: »Gospod, ti vse veš, sploh mi ni treba povedati o moji bolečini, samo to te prosim, da si ob meni: ti si moje upanje.« Zanimivo je opaziti, da nam Jezus v svojem govoru na gori, potem ko je povedal besedilo Očenaša, pravi, naj ne skrbimo in se ne žalostimo zaradi stvari. Zdi se kot protislovje: najprej nas uči prositi vsakdanji kruh, potem pa pravi: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?« (Mt 6,31). »A protislovje je samo navidezno,« je pripomnil papež, »kristjanove prošnje izražajo zaupanje v Očeta. Ravno to zaupanje nam omogoča, da prosimo, kar potrebujemo, brez skrbi in nemira.«

Bog, ki posvečuje

Zato tudi molimo: »Posvečeno bodi tvoje ime.« V tej prošnji se čutita Jezusovo občudovanje Očetove lepote in veličine ter njegova želja, da bi ga vsi prepoznali in ga ljubili zaradi tistega, kar v resnici je. Istočasno imamo tudi prošnjo, da bi bilo njegovo ime posvečeno v nas, v naši družini, v naši skupnosti, po vsem svetu. »Bog je ta, ki posvečuje, ki nas spreminja s svojo ljubeznijo, istočasno pa smo tudi mi tisti, ki s svojim pričevanjem izražamo svetost Boga v svetu, s tem ko ponavzočimo njegovo ime. Bog je sveti, a če mi in naše življenje nista sveta, obstaja velika nedoslednost.«

Jezusova svetost se širi v koncentričnih krogih

Svetost Boga je moč, ki se razteza, in mi prosimo, da bi hitro razbila pregrade našega sveta. Ko Jezus začne oznanjati, je zlo, ki trpinči svet, prvo, ki plača posledice. Hudobni duhovi rohnijo: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji« (Mr 1,24). Papež je pojasnil: »Takšne svetosti se ni še nikoli videlo: ki ne skrbi zase, ampak se steguje navzven. Jezusova svetost se širi v koncentričnih krogih, kakor ko vržemo kamen v mlako. Zlu so šteti dnevi, zlo ni večno, zlo nas ne more več zlomiti: prišel je močni in si nazaj prisvojil svojo hišo (glej Mr 3,23-27). Ta močni je Jezus, ki tudi nam daje moč, da se naselimo v svoji notranji hiši.«

Sveti oče je katehezo sklenil z besedami: »Molitev prežene vsak strah. Oče nas ljubi, Sin dviguje roke in jih polaga ob naše, Duh deluje na skrivnem za odrešenje sveta. Mi se ne opotekamo v negotovosti. Imamo veliko gotovost: Bog nas ljubi. Jezus je dal življenje zame. Duh je v meni. To je pomembna gotovost. In zlo? To se boji.«

Audio

Photogallery

Fotografije
Sreda, 27. februar 2019, 11:11