PAPEŽ

Frančišek: Svet potrebuje preroško pričevanje vztrajnih in pogumnih Gospodovih učencev

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Prejšnjo nedeljo nam je bogoslužje predlagalo dogodek shodnice v Nazaretu, kjer je Jezus bral odlomek iz preroka Izaija in na koncu razodel, da so se te besede 'danes' izpolnile v Njem.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 4. nedeljo med letom.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Jezus se je predstavil kot tisti, nad katerim se je ustavil Gospodov Duh, Sveti Duh, ki ga je mazilil in poslal, da izpolni poslanstvo zveličanja za človeštvo. Današnji evangelij (prim. Lk 4,21-30) je nadaljevanje te pripovedi in nam predstavlja čudenje rojakov, ko so videli, da si nekdo iz njihovega kraja, »Jožefov sin« (v. 22), domišlja, da je Kristus, poslani od Očeta.

Jezus ne sprejme logike nazarečanov

Jezus s svojo sposobnostjo pronicanja v misli in srca takoj razume, kaj mislijo njegovi rojaki, ki so mnenja, da On, ki je eden izmed njih, mora dokazati to svoje čudno domišljanje tako, da stori tam, v Nazaretu čudeže, kakor je to storil v bližnjih krajih (prim. v. 23). Jezus pa noče in ne more sprejeti te logike, saj ni v skladu z Božjim načrtom. Bog namreč hoče vero, oni pa hočejo čudeže, znamenja. Bog hoče zveličati vse, oni pa hočejo Mesijo za svojo korist. Da bi razložil logiko Boga, je Jezus uporabil zgled dveh velikih starodavnih prerokov Elije in Elizeja, ki ju je Bog poslal ozdraviti in rešiti ne judovski osebi, torej izmed drugih ljudstev, a ki sta zaupali njegovi besedi.

Upor proti Jezusu

Pred tem povabilom, da odprejo svoje srce zastonjskosti in vesoljnosti zveličanja se nazareški meščani uprejo in celo zavzamejo nasilno držo, ki se je izrodila do te mere, »da so vstali, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba…, da bi ga pahnili v prepad« (v. 29). Prvotno občudovanje se je spremenilo v agresivnost, v upor proti Njemu.

On gre naprej po svoji poti

Ta evangelij nam pokaže, kako se je Jezusovo javno delovanje začelo z zavrnitvijo in z grožnjo s smrtjo, in to začuda s strani njegovih rojakov. Jezus, da bi živel poslanstvo, ki mu ga je zaupal Oče, dobro ve, da se mora soočiti z naporom, z zavrnitvijo, s preganjanjem in s porazom. Trda zavrnitev pa ni vzela Jezusu poguma, niti ni zaustavila njegove poti in rodovitnosti njegovega preroškega delovanja. On gre naprej po svoji poti (prim. v. 30), zaupajoč v Očetovo ljubezen.

Pričevanje Gospodovih učencev naj bo preroško

Tudi danes je za svet potrebno, da vidi v Gospodovih učencih preroke, torej pogumne in vztrajne osebe, ki odgovorijo na krščansko poklicanost. Osebe, ki sledijo »spodbudi« Svetega Duha, ki jih pošilja oznanjat upanje in zveličanje revnim, izključenim. Osebe, ki sledijo logiki vere in ne utopiji. Osebe, ki se brez kakršnih koli privilegijev ali izključevanj posvečajo služenju vsem. Z nekaj besedami: osebe, ki se odprejo in sprejmejo vase Očetovo voljo in si zvesto prizadevajo pričevati jo drugim.