S papežem Frančiškom skozi leto 2018: november in december

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan                                             

November

Na dan spomina vernih rajnih je sveti oče maševal na rimskem pokopališču Laurentino. Pred sveto mašo se je najprej zaustavil pri t.i. vrtu angelov, kjer so pokopani otroci, ki se niso nikoli rodili, ter pri t.i. polju otrok, kjer so pokopani otroci. V homiliji je spregovoril o spominjanju, upanju ter o blagrih kot lučeh, ki nas vodijo na poti življenja. 

»Prosimo danes Gospoda, naj nam da milost, da nikoli ne bi izgubili spomina, da nikoli ne bi skrivali spomina; naj nam da milost upanja, saj je upanje Njegov dar: da bi znali upati, gledati obzorje.«

18. novembra je papež Frančišek v baziliki sv. Petra maševal ob prazniku posvetitve bazilike ter ob obhajanju svetovnega dneva revnih. Med homilijo je spomnil, da le z Jezusom postanemo tudi mi sposobni opogumljati druge ter jo sklenil z naslednjo prošnjo: »Iztegni roko k nam, Gospod. Pomagaj nam, da bi ljubili, kakor ljubiš ti. Nauči nas puščati to, kar mine, opogumljati tistega, ki je ob nas, zastonjsko darovati tistemu, ki je v potrebi.« Po sveti maši je papež s približno 1500 pomoči potrebnimi tudi kosil v dvorani Pavla VI.

December

8. decembra, na praznik Brezmadežne, se je sveti oče odpravil v baziliko Marije Velike ter molil pred podobo Marije, rešiteljice rimskega ljudstva. Zatem pa je kot vsako leto na praznik Brezmadežne odšel na Španski trg v Rimu. Tam se je poklonil pred kipom Brezmadežne, ki je bil na tem mestu postavljen po razglasitvi verske dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju, ter zmolil posebno molitev k Mariji.

Isti dan je v Marijinem svetišču v mestu Orano potekala beatifikacija 19 alžirskih mučencev. Ob tej priložnosti je papež Frančišek napisal sporočilo, v katerem je poudaril, da Cerkev želi s tem dogodkom pričevati o svoji želji, da bi še naprej delala za dialog, harmonijo in prijateljstvo.

Tudi letos je sveti oče ob prazniku Naše Gospe iz Gvadalupeja v baziliki sv. Petra daroval sveto mašo za Latinsko Ameriko. Med homilijo je spomnil, da Marija, »vzgojiteljica evangelija«, hodi z materinsko nežnostjo in rahločutnostjo. Povabil je, naj se od nje naučimo pristnega protagonizma, ki ne ponižuje ali se zateka k nasilju, ampak vrača dostojanstvo.

Papež Frančišek je v letošnjih božičnih voščilih rimski kuriji spregovoril o bridkostih ter radostih sveta in Cerkve. Poudaril je, da nam božič vsako leto podarja gotovost, da Božja luč še naprej sveti, navkljub naši človeški revščini: »Božič potrjuje, da vse težko zlo, ki so ga povzročili nekateri, ne more zatemniti vsega dobrega, kar Cerkev zastonjsko počne na svetu. Božič zagotavlja, da je resnična moč Cerkve in našega vsakodnevnega dela – večkrat skritega – v Svetem Duhu, ki jo vodi in varuje skozi stoletja in spreminja celo grehe v priložnost odpuščanja, padce v priložnosti za prenovo, zlo v priložnost za očiščenje in zmago.«

»Želim priti v Betlehem, Gospod, saj me tam pričakuješ. Želim se zavedati, da si Ti, položen v jasli, kruh mojega življenja. Potrebujem nežen vonj tvoje ljubezni, da bi bil tudi jaz ob svojem času razlomljen kruh za svet. Vzemi me na svoje rame, dobri Pastir: ljubljen od Tebe, bom mogel tudi jaz ljubiti in prijeti za roko brate. Božič bo torej tedaj, ko ti bom lahko rekel: "Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim (prim. Jn 21,17).« S temi besedami pa je sveti oče sklenil homilijo med slovesno sveto mašo na sveti večer v baziliki sv. Petra.

Naslednji dan je iz glavne lože bazilike sv. Petra voščil in podelil blagoslov mestu Rim in svetu. 

»Moje božično voščilo je voščilo bratstva. … Kakšno je vsesplošno sporočilo Božiča? Pravi nam, da je Bog dobri Oče in da smo vsi bratje. Ta resnica je temelj krščanskega pogleda na človeštvo. Brez bratstva, ki nam ga podarja Jezus Kristus, so vsi naši napori za pravičnejši svet le kratek dih in celo najboljši načrti so v nevarnosti, da postanejo strukture brez duše.«

Na zadnji dan koledarskega leta pa je papež Frančišek v baziliki sv. Petra vodil slovesne večernice pred praznikom Marije, svete Božje Matere. V homiliji je razmišljal o besedni zvezi »polnost časa« ter poudaril, da je ljubezen tista, ki daje polnost vsemu. »Praznujemo božje materinstvo Device Marije. Ko zremo to skrivnost, priznavamo, da je Bog "rojen iz žene", da bi mi lahko prejeli polnost naše človeškosti, "posinovljenje". Iz njegovega ponižanja smo bili povzdignjeni. Iz njegove majhnosti je prišla naša veličina. Iz njegove šibkosti naša moč. Iz njegovega služenja naša svoboda. Kakšno ime naj damo vsemu temu, če ne Ljubezen? Ljubezen Očeta in Sina in Svetega Duha, h kateri nocoj sveta mati Cerkev po vsem svetu dviga svojo hvalnico in zahvalo.«