Papež je danes voščil zaposlenim v Vatikanu in njihovim družinam Papež je danes voščil zaposlenim v Vatikanu in njihovim družinam 

Papeževo voščilo družinam zaposlenih v Vatikanu: Biti sveti, da bi bili srečni

»Dragi bratje in sestre, hvala, da ste prišli, mnogi tudi z družinskimi člani. Všeč mi je bilo, da sem lahko pozdravil družine. Nagrada pa gre prababici, ki ima 93 let in je tukaj s hčerko, ki je babica, s starši in dvema otrokoma. Lepo je videti takšne družine. Vi delate za družino, za otroke. To je milost. Varujte družine. In blagoslovljen božič vsem!« S temi besedami je papež Frančišek danes nagovoril zaposlene v Vatikanu, ki jih je tudi letos sprejel v avdienco, da bi jim voščil ob božičnih praznikih.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Božič je v pravem smislu besede vesel praznik, vendar pa pogosto opazimo, da so ljudje, in morda tudi mi sami, zaposleni z mnogimi stvarmi in na koncu veselja ni, ali če je, je zelo površinsko. Zakaj?

Nič ni bolj žalostnega … kot to, da nismo svetniki

Na misel mi je prišla beseda francoskega pisatelja Leóna Bloya, ki pravi, da »ni nič bolj žalostnega … kot to, da nismo svetniki« (prim. Apostolska spodbuda Veselite in radujte se, 34). Nasprotje žalosti, to je veselje, je torej povezano s tem, da smo sveti. Tudi božično veselje. Vendar pa moramo biti dobri, ali si vsaj želeti, da bi bili dobri.  

Kdo je srečen v jaslicah?

Poglejmo jaslice. Kdo je srečen v jaslicah? To bi želel vprašati vas, otroci, ki radi opazujete figurice … in jih morda tudi malo premikate, prestavite, razjezite očka, ki jih je zelo skrbno postavil!

Ne rodimo se svetniki, svetnik se postane

Kdo je torej srečen v jaslicah? Marija in sv. Jožef sta polna veselja: gledata Dete Jezusa in sta srečna, saj sta po tisočih skrbeh sprejela ta Dar Boga, z veliko vere in veliko ljubezni. »Prekipevata« od svetosti in torej od veselja. In vi mi boste rekli: seveda! To sta Marija in sv. Jožef! Da, vendar pa ne mislimo, da je bilo njima lahko: ne rodimo se svetniki, svetnik se postane in to velja tudi zanju.

Ohranjati sposobnost čudenja

Potem so polni veselja pastirji. Tudi pastirji so svetniki, seveda, saj so odgovorili na oznanilo angelov. Takoj so prihiteli v votlino in so prepoznali znamenje Otroka v jaslih. Ni bilo samoumevno. V jaslicah je pogosto tudi en pastirček, ki je mlad in gleda proti votlini z zasanjanim, očaranim izrazom: ta pastir izraža osuplo veselje tistega, ki sprejme Jezusovo skrivnost z otroškim srcem. To je ena izmed značilnosti svetosti: ohranjati sposobnost čudenja, da osupnemo pred darovi Boga, pred njegovimi »presenečenji«. In največji dar, vedno novo presenečenje, je Jezus. Veliko presenečenje je Bog.

»Okuženi« z veseljem Jezusovega rojstva

Poleg tega so v nekaterih jaslicah – v tistih, ki so večje in v katerih je veliko oseb – prikazani poklici: čevljar, prodajalec vode, kovač, pek … in kdor jih ima več, jih postavi več. In vsi so srečni. Zakaj? Ker so, kakor da bi bili »okuženi« z veseljem dogodka, katerega se udeležujejo, to je Jezusovega rojstva. Tako je tudi njihovo delo posvečeno z Jezusovo prisotnostjo, z njegovim prihodom med nas.

Svetost na delovnem mestu

In to nas spodbuja, da premislimo tudi o našem delu. Seveda delati vedno pomeni tudi nekaj napora, to je normalno. Vendar pa če vsakdo malo premišljuje o Jezusovi svetosti, ni potrebno veliko, en majhen žarek – nasmeh, pozornost, prijaznost, opravičilo – takrat vse delovno okolje postane takšno, kjer »se da bolje dihati«, kajne? Tako se razredči tisto težko vzdušje, ki ga včasih mi ustvarjamo s svojo oblastnostjo, zaprtostjo, predsodki in tako se tudi dela bolje, z več sadovi. Obstaja nekaj, zaradi česar na delu postajamo žalostni in kar povzroča bolezen v delovnem okolju: to so govorice. Prosim vas, ne govorite slabo o drugih, ne obrekujte. Molite zanje, ne pa opravljajte ali obrekujte, saj to uničuje: uničuje prijateljstvo, spontanost. Prav tako je s kritiko. Bodi tiho: če imaš kaj proti komu, mu to povej naravnost. Proti opravljanju obstaja dobro zdravilo: ugrizniti se v jezik. Ko želiš opravljati, se ugrizni v jezik in tako ne boš opravljal.  

Svetniki in svetnice tudi v Vatikanu

Tudi na delovnih mestih obstaja »svetost sosednjih vrat« (prim. Veselite in radujte se, 6-9). Tudi tukaj v Vatikanu, gotovo, to lahko potrdim. Poznam nekatere izmed vas, ki dajejo zgled s svojim življenjem: delajo za družino in vedno s tistim nasmehom, z zdravo in lepo delavnostjo … Svetost je mogoča. To je že moj šesti božič kot rimski škof in moram reči, da sem spoznal mnogo svetnikov, ki delajo tukaj. Svetniki in svetnice, ki dobro živijo krščansko življenje in če storijo kaj narobe, se opravičijo. Vendar pa gredo naprej, z družino. Tako je mogoče živeti. Je milost, vendar je zelo lepo.

Jezus je vedno vir našega veselja

Ponavadi so svetniki osebe, ki se ne kažejo, osebe, ki so preproste, skromne, vendar pa storijo veliko dobrega na delu in v odnosih z drugimi. So osebe, ki so vesele. Ne zato, ker se vedno smejijo, ne, ampak zato, ker imajo znotraj veliko vedrino in jo znajo prenesti drugim. In od kod pride ta vedrina? Vedno od Njega, Jezusa, Boga z nami. On je vir našega veselja, tako osebnega, kot tudi družinskega in na delu.

Voščilo: biti sveti, da bi bili srečni

Moje voščilo je torej naslednje: biti sveti, da bi bili srečni. Vendar pa ne sveti kot svetniki na podobicah. Ne, biti običajni svetniki. Svetniki in svetnice iz mesa in krvi, s svojim značajem, s svojimi pomanjkljivostmi, tudi s svojimi grehi – ko se zmotimo, prosimo odpuščanja in pojdimo naprej –, vendar pa pripravljeni dopustiti, da bi nas »okužila« Jezusova navzočnost med nami; pripravljeni, da bi pohiteli k Njemu, kakor pastirji, da bi videli ta Dogodek, to neverjetno Znamenje, ki nam ga je podaril Bog. Kaj je rekel angel? »Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2,19). Ali ga bomo šli pogledat? Ali nas bodo prevzele druge stvari?

Ne bojmo se svetosti. Je pot veselja

Dragi bratje in sestre, ne bojmo se svetosti. Zagotavljam vam, to je pot veselja. Blagoslovljen božič vsem!

Photogallery

Fotografije
Petek, 21. december 2018, 13:49