Papeževo povabilo za božič je, pustiti se presenetiti Jezusu

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Evangeljski odlomek: Jn 1,9-12

Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Na svetu je bila in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla in njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.

Kateheza papeža Frančiška

Dragi bratje in sestre, dober dan! Čez šest dni bo božič. Drevesa, okrasitve in luči povsod spominjajo, da bo tudi letos praznovanje. Oglaševalni stroj vabi, naj si izmenjamo vedno nova darila in pripravimo presenečenje. Toda sprašujem se, a je to praznik, ki je Bogu všeč? Kakšen božič bi si On želel, kakšna darila in kakšna presenečenja?

Prvi božič – nepričakovane spremembe življenja

Poglejmo prvi božič v zgodovini, da odkrijemo, kakšen okus ima Bog. Tisti prvi božič v zgodovini je bil poln presenečenj. Začenja se z Marijo, ki je bila zaročena z Jožefom. Prišel je angel in ji spremenil življenje. Kot devica bo mati. Nadalje Jožef, ki je poklican biti oče sinu, ki ga ni spočel. In sin – tu je preobrat – pride v najmanj primernem trenutku, torej takrat, ko sta bila Marija in Jožef zaročenca in po postavi nista smela živeti skupaj. Pred pohujšanjem je zdrav čut tistega časa vabil Jožefa, da zavrne Marijo in si tako reši svoje dobro ime. Toda on, čeprav je imel pravico, preseneti, tako da ne škoduje Mariji, jo misli na skrivaj odsloviti za ceno izgube svojega dobrega imena. Zatem je še eno presenečenje. Bog mu v sanjah spremeni načrt in ga prosi naj vzame k sebi Marijo. Ko je bil Jezus rojen in je imel načrte z družino, mu je bilo v sanjah rečeno, naj vstane in gre v Egipt. Skratka, božič prinaša nepričakovane spremembe življenja. In če želimo mi živeti božič, moramo odpreti srce ter biti pripravljeni na presenečenja, to je na nepričakovano spremembo življenja.

Na božič praznujemo nepojmljivega Boga

V božični noči pa pride največje presenečenje, Najvišji je namreč majhen otrok. Božja Beseda je otročiček, ki dobesedno pomeni »nesposoben govoriti«. In Božja Beseda postane torej »nesposobna govoriti«. Zveličarja niso sprejele oblasti tistega časa in kraja ali veleposlaniki, ne, temveč preprosti pastirji, ki so potem, ko so jih presenetili angeli med njihovim nočnim delom, so brez odlašanja prihiteli. Kdo bi to pričakoval? Božič je torej praznovati nepojmljivost Boga ali bolje praznovati nepojmljivega Boga, ki prevrača našo logiko in naša pričakovanja.

Od prvega božiča naprej je Bog, Bog z nami

Uresničiti božič je torej sprejeti na zemlji presenečenja nebes. Ne moremo več živeti »zemeljsko na zemlji«, ko pa je nebo na svet prineslo svojo novost. Božič začenja novo obdobje, kjer življenja ne načrtujemo, temveč podarjamo, kjer se ne živi več zase na osnovi lastnih okusov, temveč za Boga in z Bogom, kajti od božiča je Bog, Bog z nami, ki živi z nami, hodi z nami. Živeti božič je pustiti se pretresti z njegovo presenetljivo novostjo. Jezusov božič ne ponuja varno zavetje toplega kamina, ampak Božje vznemirjenje, ki pretresa zgodovino. Božič je zmaga ponižnosti nad oholostjo, preprostosti nad obilnostjo, tišine nad truščem, molitve nad »mojim časom«, Boga nad mojim jazom.

Papeževo povabilo za božič je stati v tišini pred jaslicami

Uresničiti božič je storiti kot Jezus, ki je prišel za nas pomoči potrebne in se spustiti k tistemu, ki nas potrebuje; je storiti kot Marija, ki je voljno zaupala Bogu, čeprav ni razumela, kaj bo On storil. Uresničiti božič je storiti kot Jožef, torej vstati se in udejanjiti to, kar Bog hoče, četudi ni po naših načrtih. Sveti Jožef je presenetljiv, v evangeliju nikoli ne govori. Ni ene Jožefove besede v evangeliju. Gospod pa mu govori v tišini, mu spregovori v sanjah. Božič je raje imeti tih Božji glas kot hrup potrošništva. Če bomo znali stati v tišini pred jaslicami, bo tudi za nas božič presenečenje in ne nekaj že videnega. V tišini stati pred jaslicami je povabilo za božič. Vzemi si nekaj časa, pojdi pred jaslice in bodi tam v tišini. In začutil boš, videl boš presenečenje.

Prosim vas, ne delajmo božiča posvetnega!

Žal pa je možno zgrešiti praznik in imeti raje kot nebeške novosti običajne zemeljske stvari. Če bo božič le lep tradicionalen praznik, ko bomo v središču mi in ne On, bo to žal izgubljena priložnost. Prosim vas, ne delajmo božiča posvetnega! Ne postavimo ob stran slavljenca, kot takrat, ko je »prišel med svoje, a njegovi ga niso sprejeli« (prim. Jn 1,11). Vse od prvega adventnega evangelija nas je Gospod opozoril, ko nas je prosil,  naj se ne obtežujemo z razuzdanostjo in življenjskimi skrbmi« (prim. Lk 21,34). V teh dneh se teka, kot morda nikoli vse leto. Toda tako delamo ravno nasprotno od tega, kar hoče Jezus. Krivdo prevračamo na toliko stvari, ki nam zapolnjujejo dneve, na svet, ki drvi. Pa vendar Jezus ni obdolžil sveta, nas je prosil, da se ne pustimo pritegniti, da smo ves čas čuječi v molitvi (prim. Lk 21, 36).

Božič bo, če…

Poglejte, božič bo, če bomo dali kakor Jožef prostor tišini; če bomo kot Marija rekli Bogu »tukaj sem«; če bomo kot Jezus blizu tistemu, ki je sam; če bomo kot pastirji šli ven iz svojih ograj in bili z Jezusom. Božič bo, če bomo našli luč v revni betlehemski votlini. Ne bo pa božiča, če bomo iskali zaslepljujoči blišč sveta; če se bomo napolnili z darili, kosili in večerjami, a ne bomo pomagali vsaj enemu revežu, ki je podoben Bogu, kajti za božič je Bog postal revež.

Pustimo se za ta božič presenetiti Jezusu

Dragi bratje in sestre, voščim vam lep božič, Jezusovih presenečen bogat božič. Morda se bodo zdela presenečenja neudobna, a so po okusu Boga. Če jih bomo sprejeli, bomo naredili samim sebi čudovito presenečenje. Vsakdo od nas ima v srcu skrito sposobnost presenetiti se. Pustimo se za ta božič presenetiti Jezusu. Hvala.