S papežem Frančiškom skozi minuli teden (5.–10. 11. 2018)

Andreja Červek – Vatikan

Kateheza: Ne kradi!

Kateheza med splošno avdienco v sredo je bila namenjena sedmi Božji zapovedi Ne kradi. »Posedovanje neke dobrine naredi iz njenega lastnika oskrbnika Božje previdnosti (KKC 2404). Nihče ni absoluten gospodar dobrin, ampak je njihov oskrbnik. Lastnina je odgovornost. Vsaka dobrina, ki je zunaj logike Božje previdnosti, je izdaja v najglobljem smislu besede. Kar zares posedujem, je to, kar znam dati.« In ravno to je po papeževih besedah merilo, s katerim lahko ocenim, ali z bogastvom znam upravljati dobro ali slabo. »Kar zares posedujem, je to, kar znam dati. Če znam dajati, če sem odprt, sem torej bogat ne samo v tistem, kar posedujem, ampak tudi v velikodušnosti, tudi v smislu dolžnosti dajanja bogastva, da bi ga vsi bili deležni. Če namreč nečesa ne zmorem dati, je to zato, ker me ta stvar poseduje, nad mano ima moč in jaz sem njen suženj. Posedovanje dobrin je priložnost za njihovo pomnožitev s ustvarjalnostjo in za njihovo uporabo z velikodušnostjo. Tako rastemo v ljubezni in svobodi.«

Papež: Vsem zagotoviti dostop do čiste pitne vode

V sporočilu udeležencem konference o dostopu do pitne vode, ki je prejšnji teden potekala na papeški univerzi Gregoriana, je papež zapisal: »Sveti sedež in Cerkev si prizadevata za dostop do pitne vode za vse. Ta skrb se izraža s številnimi iniciativami, kot so realizacija infrastruktur, formacije, zastopništva, pomoči prebivalcem, ki so v nevarnosti in katerih preskrba z vodo je ogrožena, med temi so migranti, ter pozivanjem k skupnim etičnim elementom in načelom, ki izvirajo iz evangelija in zdrave antropologije. Ustrezna antropologija je namreč nujna za odgovoren in solidaren življenjski slog, za resnično ekologijo in tudi za priznanje dostopa do pitne vode kot pravice, ki izvira iz človeškega dostojanstva, kar je nezdružljivo z razumevanjem vode kot nekega trgovskega blaga. Evangeljska načela in vrednote morajo voditi h konkretnemu prizadevanju, ki je usmerjeno k dosegi skupnega dobrega celotne človeške družine.«

Papež kavkaškim judom: Danes je čas potrpežljivih procesov sprave

Na srečanje s papežem Frančiškom so prejšnji teden prišli kavkaški rabini. Sveti oče je dejal: »Spominjati se holokavsta je nujno, da bi preteklost ostala živi spomin. Brez živega spomina ne bo prihodnosti, kajti če se iz najbolj črnih strani zgodovine ne bomo naučili, da ne smemo ponavljati istih napak, bo človeško dostojanstvo ostalo mrtva črka […] Pogovarjati se z drugimi in moliti za vse – to so naša sredstva za spreminjanje kopja v koso, da bi tako nastala ljubezen, kjer je sovraštvo, in odpuščanje, kjer je žalitev, da se ne bi utrudili prositi za mir in hoditi po poteh miru. Danes namreč ni čas nasilnih in ostrih rešitev, ampak je ura za začetek potrpežljivih procesov sprave. To je temeljna naloga, h kateri smo vsi poklicani.«

Pomagajmo ljudem odpreti oči in ušesa

»Zahtevajmo iskrenost, ki prihaja od Svetega Duha in ki nam pomaga zaupati v resnico Kristusa, ki osvobaja. Stopimo čez zid žalosti in vdanosti. Pomagajmo osebam, da bodo odprle oči in ušesa, predvsem pa srce, ter bodo tako postale varuhi drug drugega in bodo spoznale, da so sinovi in hčere enega samega Očeta,« je dejal papež Frančišek med srečanjem s študenti Katoliške šole za novinarstvo v Nemčiji.

Pri papežu patriarh vzhodne asirske Cerkve

Sveti oče se je v petek srečal s katolikosom patriarhom vzhodne asirske Cerkve Mar Gewargisom III. Srečanju, kjer je vsak imel tudi govor, je sledila molitev v kapeli Odrešenikove Matere, kjer sta podpisala tudi skupno izjavo. Med prisotnimi so bili člani mešane Komisije za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in vzhodno asirsko Cerkvijo.

Širiti evharistično kulturo

»Kaj pomeni obhajati evharistični kongres v modernem in multikulturnem mestu, kjer so evangelij in oblike verske pripadnosti postali obrobni?« je papež  zastavil vprašanje med srečanjem s Papeškim odborom za mednarodne evharistične kongrese. In odgovoril: »Pomeni sodelovati z Božjo milostjo, da bi preko molitve in dejavnosti širili 'evharistično kulturo', to je način mišljenja in delovanja, ki je osnovan na zakramentu in se ga zaznava tudi onkraj cerkvene pripadnosti,« je poudaril papež in dodal: »V Evropi, ki je bolna zaradi brezbrižnosti in zaznamovana s spori in zaprtostmi, kristjani od nedelje do nedelje obnavljajo predvsem preprosto in močno gesto svoje vere: zbirajo se v Gospodovem imenu in se prepoznavajo kot bratje in sestre. Tako se ponavlja čudež: v poslušanju Besede in v lomljenju Kruha, tudi najmanjši in najponižnejši zbor vernikov postane Gospodovo telo, njegov tabernakelj v svetu. Obhajanje evharistije tako postane inkubator drž, ki rojevajo evharistično kulturo.«

Pri papežu Nebeški učenci

Papež Frančišek je prejšnji teden v avdienco sprejel približno 300 članov združenja Nebeški učenci, ki oznanja evangelij preko glasbe in pesmi. Dejal jim je: »Vaše poslanstvo je ukoreninjeno v izročilu Svetega pisma, posebej psalmov, ki vabijo, da bi Gospoda slavili s citrami, mu peli in ga hvalili s strunami in flavto (prim. Ps 33; 150). Za dobro petje sta potrebna prizadevanje in dobra volja, vendar pa gre za napor, ki prinaša zadovoljstvo, saj pomaga poslušalcu, da postaja bolj občutljiv za glas Duha. To je posebej pomembno, kadar s svojimi pesmimi spremljate bogoslužne slovesnosti in omogočate vernikom, da se bolj in globlje približajo Bogu. Tako pomagate izražati veselje, zaupanje, kesanje, ljubezen … Pesem je jezik, ki vodi k občestvu src; zahvaljujem se vam predvsem zato, ker s premagovanjem vseh meja širite sporočilo miru in bratstva.«