Beta različica

Cerca

Vatican News
Vrt angelov na rimskem pokopališču Laurentino, kjer so pokopani nerojeni otroci Vrt angelov na rimskem pokopališču Laurentino, kjer so pokopani nerojeni otroci  (Vatican Media)

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (29. 10. – 3. 11. 2018)

Minuli teden sta vesoljno Cerkev zaznamovala dva večja praznika. Na vse svete smo se spomnili vseh svetnikov, na dan spomina na vse rajne, pa so v naših srcih bili naši dragi, ki so že zapustili zemeljsko življenje.

Andreja Červek – Vatikan

Vsi sveti in verni rajni

Na praznik vseh svetih, 1. novembra, je papež z okna apostolske palače molil Angelovo češčenje z verniki, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra. V nagovoru je povabil, naj se pustimo »izzvati svetnikom, ki tukaj niso bili polovičneži, tam pa 'navijajo' za nas, da bi izbrali Boga, ponižnost, krotkost, usmiljenje, čistost, da bi se navdušili bolj za nebo kot za zemljo«.

V petek, na dan spomina vernih rajnih, je papež Frančišek na rimskem pokopališču Laurentino daroval sveto mašo za verne rajne. Ob prihodu na pokopališče se je najprej zaustavil na Vrtu angelov, kjer so pokopani otroci, ki se niso nikoli rodili, ter na Polju otrok, kjer so pokopani otroci. V homiliji je spregovoril o spominjanju, upanju ter o blagrih kot lučeh, ki nas vodijo na poti življenja. »Prosimo danes Gospoda, naj nam da milost, da nikoli ne bi izgubili spomina, da nikoli ne bi skrivali spomina; naj nam da milost upanja, saj je upanje Njegov dar: da bi znali upati, gledati obzorje, da ne bi ostajali zaprti pred zidom. Vedno je potrebno gledati obzorje in upanje. In naj nam da milost, da bi razumeli, katere so luči, ki nas bodo vodile na poti, da ne bi zgrešili ter tako prišli tja, kjer nas pričakujejo z veliko ljubezni.«

V soboto je sveti oče daroval še mašo za kardinale in škofe, ki so umrli v zadnjem letu. Med homilijo je dejal, da je vstopnica, ki jo je treba pokazati na pragu večne svatbe, služenje: »Skrivnost življenja je živeti za služenje. Služenje je vstopnica, ki jo je treba pokazati na pragu večne svatbe. Kar ostane od življenja pred pragom večnosti, ni to, koliko smo zaslužili, ampak koliko smo dali (glej Mt 6,19-21; 1 Kor 13,8). Smisel življenja je odgovoriti na Božjo ponudbo ljubezni. Odgovor pa gre preko resnične ljubezni, darovanja sebe, služenja. Služenje stane, kar pomeni trošiti se, izrabiti se. A pri naši službi, ne služi za življenje, kdor ne živi za služenje. Kdor preveč varuje svoje življenje, ga izgubi.«

Kateheza: Od jaz k midva

Kateheza med splošno avdienco je bila namenjena šesti zapovedi Ne prešuštvuj. Papež je dejal, da je pot človeškega zorenja pot same ljubezni, ki gre od »sprejeti skrb« do zmožnosti »nameniti skrb«, od »sprejeti življenje« do zmožnosti »dati življenje«. »Postati odrasli moški in ženske pomeni doseči sposobnost poročnega in starševskega življenja, ki se kaže v različnih življenjskih situacijah, kot je zmožnost sprejeti nase breme nekoga drugega in ga ljubiti brez dvoumnosti,« je dejal papež in dodal, da gre za celotno držo osebe, ki zna sprejeti realnost ter zna vstopiti v globok odnos z drugimi. Da bi se torej poročili, ni dovolj obhajati poroke. »Treba je opraviti pot od jaz k midva, od razmišljati sam do razmišljati v dvoje, od živeti sam do živeti v dvoje. Ko se decentraliziramo, takrat je vsako dejanje poročno: delamo, govorimo, se odločamo, se srečujemo z drugimi s prijetno in dobrohotno držo.«

Sicer pa je sveti oče o šesti zapovedi Ne prešuštvuj govoril že med splošno avdienco v sredo, 24. oktobra, ko je v ospredje postavil zvestobo: »Zvestoba je značilnost svobodnega, zrelega in odgovornega človeškega odnosa. Tudi prijatelj se pokaže pristen, ker tak ostane v vsakem primeru, sicer ni prijatelj. Kristus razodeva pristno ljubezen. On, ki živi v neskončni Očetovi ljubezni, je zvesta Ljubezen, ki nas sprejme tudi takrat, ko se zmotimo, in nam vedno hoče dobro, tudi ko si tega ne zaslužimo.«

Evangelizacija se izvršuje med hojo z ljudmi

S svetim očetom so se prejšnji teden srečali udeleženci generalnega kapitlja Misijonarjev sv. Karla ali skalabrincev. V ospredju papeževega govora je bila evangelizacija in skrb za migrante: »Evangelizacija se izvršuje med hojo z ljudmi. Najprej je treba poslušati osebe, poslušati zgodbe skupnosti; predvsem razočarana upanja, pričakovanja src, preizkušnje vere … Predvsem poslušati in to početi z držo so-čutja, iskrene bližine. Koliko zgodb je v srcih migrantov! Lepih in slabih zgodb. Nevarnost je, da se te zgodbe odstrani, ne samo slabih, ampak tudi lepih, kajti spomini nanje povzročajo trpljenje. S tem pa pride do nevarnosti, da migrant postane izkoreninjena oseba, brez obraza, brez identitete.«

Mladi iz škofije Viviers

Papež je v minulem tednu v avdienco sprejel skupino mladih iz francoske škofije Viviers. Spodbudil jih je, naj skupaj hodijo dalje, ostanejo povezani s Cerkvijo in naj so radostni pričevalci vere.

Božja beseda: dejavna in ostra

Članom vodstva Ameriške svetopisemske družbe je Frančišek dejal: »Ko se pustimo brati Besedi, nam ta pomaga, da postanemo tudi mi odprte knjige.« Božja beseda je ostra. Je kakor med, ki daje tolažilno Gospodovo dobroto, a je prav tako meč, ki v srce prinaša zdrav nemir. »Prodira namreč v globino in prinaša luč na mračne kraje duše. Ko koplje v notranjosti, očiščuje. Dvojni rez tega meča lahko v trenutku povzroči bolečino, a v resnici koristi, kajti odreže tisto, kar oddaljuje od Boga in ljubezni.«

Audio
04 november 2018, 09:09