Papež: Znanost poklicana prepričati vodilne o nujni razorožitvi
Andreja Červek – Vatikan
Svet znanosti se danes zaveda vedno bolj kompleksne realnosti sveta in človeka. Nastopila sta določena negotovost in tudi strah pred možnim razvojem znanosti in tehnologije, ki, če bosta brez nadzora prepuščeni sami sebi, lahko obrneta hrbet tistemu, kar je dobro za osebe in narode.
Papež je izpostavil pomen temeljnih vrednot: »Potrebujemo več pozornosti do temeljnih vrednot in dobrin, ki so osnova odnosov med narodi, družbo in znanostjo. Tak odnos zahteva ponovni premislek, da bi se lahko pospeševalo celostni napredek vsakega človeškega bitja in skupne blaginje. Odprt dialog in pozorno razločevanje sta nenadomestljiva, še posebej takrat, ko znanost postane kompleksnejša, obzorje, ki ga odpira, pa razkrije odločilne izzive za prihodnost človeštva. Danes se namreč tako družbena evolucija kot znanstvene spremembe dogajajo vedno hitreje.« Kot je dodal papež, je pomembno, da se Papeška akademija znanosti zaveda, kako te spremembe zahtevajo modro in odgovorno prizadevanje s strani celotne znanstvene skupnosti. »Znanstvena skupnost je del družbe in se ne more razumevati kot od nje ločena in neodvisna, ampak je poklicana služiti človeški družini in njenemu celostnemu razvoju,« je zatrdil.
Sadovi tega poslanstva so številni. Papež pa je posebej izpostavil klimatske spremembe in jedrsko nevarnost. Poudaril je, da je temeljnega pomena prizadevati si za svet brez jedrskega orožja, ter znanstvenike pozval k aktivnemu sodelovanju, da bi tako vladajoče prepričali, da je etika tega oboroževanja nesprejemljivega, kajti povzroča nepopravljivo škodo človeštvu in planetu. »Zato tudi poudarjam nujno razorožitev, o kateri se danes več ne govori za mizami, ob katerih se sprejemajo pomembne odločitve,« je dejal.
Na globalne spremembe vedno bolj vplivajo človeška dejanja, je nadaljeval. Zato so potrebni tudi ustrezni odgovori na področju varovanja zdravja planeta in prebivalcev. Znanstvena skupnost je sedaj poklicana pokazati na veljavne rešitve ter prepričati družbe in njihove voditelje, naj jim sledijo. »Vaša poklicanost je opredeliti inovativni razvoj v vseh glavnih disciplinah osnovne znanosti ter prepoznati meje med različnimi znanstvenimi sektorji, predvsem v fiziki, astronomiji, biologiji, genetiki in kemiji. To je del služenja, ki ga nudite človeštvu.«
Papež je z odobravanjem sprejel tudi prizadevanje Akademije na področju razvijanja novega znanja, ki je potrebno za spoprijemanje s problemi današnje družbe. Narodi upravičeno zahtevajo, da bi sodelovali pri izgrajevanju lastnih družb. Splošne človekove pravice morajo postati realnost za vse, znanost pa lahko odločilno prispeva k temu procesu in k rušenju pregrad, ki ga ovirajo. Frančišek je izrazil hvaležnost, da Akademija znanosti sodeluje v boju proti zločinom zoper človeštvo, kar je trgovina z ljudmi, usmerjena v prisilno delo, prostitucijo in trgovino s človeškimi organi.
A opraviti je treba še veliko poti proti razvoju, ki bo istočasno celosten in trajnosten. Odstranitev lakote in žeje, smrtnosti in revščine, predvsem med osemsto milijoni ljudi na Zemlji, ki so v stiski in izključeni, ne bo dosežena brez spremenjenih življenjskih stilov. Papež je dodal, kako se zdi, da primanjkujeta politična volja in odločnost, da bi se ustavilo naglo oboroževanje in se naredilo konec vojnam, obenem pa bi se posvetilo obnovljivi energiji, programom za varno vodo, hrano in zdravje za vse ter vlaganju kapitala, ki sicer ostaja v davčnih oazah, v skupno dobro.
Papež je sklenil z mislijo, da Cerkev ne pričakuje od znanosti, da samo sledi etičnim načelom, ki so zagotovo nenadomestljiva dediščina človeške vrste. Prav tako pričakuje pozitivno služenje, ki ga lahko z besedami sv. Pavla VI. imenujemo »ljubezen védenja«.
