Papež sprejel albansko delegacijo ob 550. obletnici smrti Kastriota

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je v govoru Kastriota označil za »nesporen simbol albanske narodne povezanosti in edinosti«. Kot je izpostavil, je mirno sobivanje državljanov različnih verskih pripadnosti mogoče, saj preprosto skupno življenje spreminja v dejansko sodelovanje in bratstvo.

Albanija, dežela s starodavno in veličastno zgodovino, je sestavni del Evrope in s svojimi plemenitimi in živimi tradicijami izpričuje izvor svoje civilizacije. Kot je dejal papež, Gjergj Kastriot Skenderbeu je junaški sin močnega in velikodušnega naroda, ki je pogumno branil duhovne vrednote in krščansko ime ter si zaslužil naziv Athleta Christi. S svojimi dejanji je skoval albansko kulturno identiteto, s čimer je postal nesporen simbol narodne povezanosti in edinosti ter izjemen interpret vrednot vestne zvestobe odgovornostim, ki so svobodno sprejete.

Posebna pomembnost Kastriotovega lika in njegovega dela lepo predstavlja albanska zastava z dvoglavim črnim orlom na rdeči podlagi, kar je bil tudi njegov grb. »Malokrat v zgodovini je en sam posameznik tako zelo jasno in v tako prostranem smislu utelesil krepost nekega naroda, vse do točke, ko je težko razumeti duha, ne da bi pri tem upoštevali načela in vrednote, ki so gnale to osebnost,« je dejal papež. Po Kastriotovi smrti in zasedbi Albanije so se mnogi Albanci raje izselili. Številni so se nastanili v Italiji, na osrednjem in južnem delu polotoka, predvsem v Kalabriji in na Siciliji. Tako so nastala albanska cerkvena okrožja v krajih Lungro, Piana degli Albanesi in Grottaferrata.

Papež je dejal, da je današnje srečanje s skupino arbereshev, to je Italoalbancev, z njihovimi tradicijami in jezikovnimi izročili, ki so se prenašale iz roda v rod, približalo ozračje v Albaniji za časa samega Kastriota, kar potrjuje, da albanski junak ostaja »verodostojen most za ohranjanje rodovitnih vezi arbereshev z njihovo izvorno domovino«. Zaradi velike pomembnosti Kastriotove osebnosti in njegovega kompleksnega delovanja je razumljivo, da je Albanija letošnje leto razglasila za Skenderbeujevo narodno leto.

Frančišek je izrazil upanje, da se ta obletnica ne bi omejila samo na praznovanje preteklih junaštev, ampak bi bila za Albanijo tudi lepa priložnost za obnovljeno zavzemanje vseh, institucij in državljanov, za avtentičen in uravnotežen razvoj, in sicer na način, da mlade generacije ne bodo postavljene v situacije, ko bodo morale izbrati izselitev iz države, s čimer država izgublja moči in kompetence, ki pa so nujne za njeno človeško in državljansko rast.

»Soglasno delovanje vseh, ki je usmerjeno v ta cilj, se bo pokazalo kot najboljši način, ki v sedanjem času uteleša ljubezen do domovine, ki je spodbujala Gjergja Kastriota Skenderbea v njegovem času.« Ker je na najboljši način znal razlagati značaj in tradicije svojega naroda, je na verodostojen način tudi izrazil albanskost – gre za izraz, ki ga je v 19. stoletju uporabil Pashko Vasa in tako izpostavil duhovno identiteto, ki je povezovala vse Albance, ne glede na razlike verskega značaja. To trdno prepričanje je Albanijo spodbudilo k mirnemu sobivanju med osebami, ki pripadajo različnim verstvom, kar je čez čas postalo sodelovanje in bratstvo.

Papež je spomnil, da je med svojim obiskom Albanije, septembra 2014, zatrdil, da je ozračje spoštovanja in medsebojnega zaupanja med katoličani, pravoslavnimi in muslimani, za državo dragocena dobrina in je zato v današnjem času izjemno pomembno. »To dokazuje, da je mirno sobivanje med državljani, ki pripadajo različnim verstvom, pot, po kateri se lahko konkretno hodi, ki proizvaja harmonijo in osvobaja najboljše moči in ustvarjalnost celotnega naroda, s tem pa preprosto skupno bivanje spreminja v dejansko sodelovanje in bratstvo,« je dejal papež. Pripravljenost obravnavati razlike kot priložnost za dialog in medsebojno spoštovanje in poznavanje prav tako spodbuja razvoj pristnih duhovnih poti. Obenem postaja veljaven zgled, h kateremu se lahko obračamo z iskrenim interesom za izgrajevanje trajnega miru, ki temelji na spoštovanju dostojanstva človeške osebe.