Papež španskim redovnicam in redovnikom: Biti preroki upanja

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče španske redovnike in redovnice vabi, naj z zaupanjem zrejo na prihodnost posvečenega življenja v Španiji, ko sledijo geslu zasedanja Dal vam bom prihodnost, polno upanja (glej Jer 29,11). Petindvajset let delovanja Španske konference redovnikov in redovnic je po papeževih besedah bilo nedvomno rodovitnih. Ustvarile so se vezi bratstva, vzajemnosti in občestva ter tudi solidarnosti in medsebojne pomoči. Gospod jim daje upanje s svojimi neprestanimi sporočili ljubezni in s svojimi presenečenji, ki jih včasih lahko pustijo neorientirane, a jim pomagajo, da izstopijo iz svojih miselnih in duhovnih zaprtosti. Gospodova navzočnost je nežnost, ki jih spremlja.

»Pot, ki jo je opravila CONFER, ima rodovitno zgodovino, polno zgledne predanosti ter skrite in tihe svetosti,« zapiše papež in spodbuja: »Ne varčujte z močmi pri služenju in spodbujanju španskega posvečenega življenja, da ne bosta primanjkovala hvaležen spomin in pogled, obrnjen v prihodnost. Nobenega dvoma namreč ni, da je redovno življenje, ne da bi skrivali negotovosti in skrbi, polno priložnosti, navdušenja in strasti, v zavedanju, da ima posvečeno življenje tudi danes smisel.«

Papež izpostavi, da jih Cerkev želi kot preroke, to pomeni kot moške in ženske upanja. Težave, s katerimi se danes spoprijema redovno življenje, so vsem znane. A ravno v teh okoliščinah se naj njihovo upanje dviga h Gospodu, ki edini lahko pomaga in rešuje. Frančišek izpostavi pomen evangelizacije med mladimi: »To je velik izziv: biti ob mladih, da bi jih okužili z veseljem evangelija in pripadnostjo Kristusu. Potrebni so drzni redovniki, ki odpirajo nove poti in zastavljajo vprašanje poklicanosti kot temeljno krščansko možnost.«

Sveti oče zapiše, da posvečeno življenje hodi v svetosti. »Kot redovniki se moramo mučiti, trošiti in utruditi, medtem ko živimo dela usmiljenja, ki so program našega življenja,« izpostavlja. Pojasni, da ne gre za to, da bi bili junaki ali da bi se drugim kazali kot vzorniki, ampak da bi bili s tistimi, ki trpijo, da bi spremljali, iskali alternativne poti, pri tem pa se zavedali svoje revščine in ohranjali zaupanje v Gospoda in v njegovo brezmejno ljubezen. Frančišek nadaljuje, da je pomembno izstopiti iz svojih shem in udobnosti, da bi lahko bili blizu človeškemu trpljenju in obupu. Izzivi, ki se danes postavljajo pred redovno življenje, so namreč številni. »Stvarnost, ki jo živimo, zahteva drzne odgovore in odločitve. Časi so se spremenili in naši odgovori morajo biti drugačni. Spodbujam vas,« zapiše sveti oče, »da odgovorite na strukturalno stanje, ki terja nove oblike organizacije, in na potrebo po iti ven in iskati nove navzočnosti, da bi tako bili zvesti evangeliju in potem Božje ljubezni. V trenutku, ko je treba sprejeti odločitve, morajo imeti prednost molitveno življenje, osebno srečanje z Jezusom, razločevanje skupnosti in dialog s škofom. Živeti moramo s ponižno smelostjo, gledati v prihodnost in imeti držo poslušanja Svetega Duha – z Njim smo lahko preroki upanja.«