Papež pisal patriarhu Bartolomeju ob prazniku apostola Andreja
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Na začetku pisma sveti oče patriarhu Bartolomeju ob prazniku sv. Andreja, zavetnika ekumenskega patriarhata, izrazi svojo globoko naklonjenost in zagotavlja svojo molitev zanj ter za Cerkev, ki mu jo je Gospod zaupal. Zatem spomni, da je izmenjava delegacij med rimsko in carigrajsko Cerkvijo ob njunih praznikih z leti postala radostna navada ter izraža globoko vez, ki ju združuje. »Medtem ko se lahko zdi, da so stoletja medsebojnega nerazumevanja, razlik in tišine ogrožala ta odnos, nam je Sveti Duh, Duh enosti, omogočil, da smo ponovno pričeli z bratskim dialogom,« zapiše papež ter doda: »To sta nedvomno storila najina predhodnika, patriarh Atenagora in papež Pavel VI., ki sta nam omogočila ponovno odkriti vezi občestva, ki so med nami vedno obstajale.«
Sveti oče nadalje spomni, da obe Cerkvi prepoznavata svojo odgovornost do sveta ter potrebo, da bi vsi krščeni oznanjevali evangelij vsem. Zato si lahko »danes skupaj prizadevamo za mir med ljudstvi, za odpravo vseh oblik suženjstva, za spoštovanje in dostojanstvo vsakega človeškega bitja ter za skrb za okolje. Z Božjo pomočjo preko srečanja in dialoga na naši skupni poti v preteklih 50 letih že doživljamo, kaj pomeni biti v občestvu, čeprav le-to še ni polno in popolno«.
Papež Frančišek nadalje poudari, da je iskanje ponovne vzpostavitve polnega občestva predvsem odgovor na voljo Jezusa Kristusa, ki je na večer pred svojim trpljenjem molil, da bi bili njegovi učenci eno (prim. Jn 17,21). »Združeni učinkoviteje odgovarjamo na potrebe tolikih mož in žena našega časa, posebej tistih, ki trpijo zaradi revščine, lakote, bolezni in vojne.« Na tem mestu je sveti oče izrazil globoko hvaležnost patriarhu Bartolomeju, da se je julija v Bariju udeležil molitve in premišljevanja za mir na Bližnjem vzhodu.
Ob koncu sporočila papež še zapiše, da je v svetu, ranjenem zaradi sporov, enost kristjanov znamenje upanja, ki se mora vedno bolj vidnejše širiti. Ob tem zagotavlja svojo molitev za to, da bi Bog, vir sprave in miru, pomagal kristjanom, da bi bili »složni, sočutni, bratoljubni« (1Pt 3,8). Bog nas je poklical, da bi mogli biti »tako deležni blagoslova« (1Pt 3,9).