Papež kavkaškim rabinom: Varovati versko svobodo

Andreja Červek – Vatikan

Papež je v govoru spomnil na svoj obisk Litve, 23. septembra letos, ko je potekala 75. obletnica uničenja judovskega geta v Vilni, v katerem je življenje izgubilo na tisoče judov. »Spominjati se holokavsta je nujno, da bi preteklost ostala živi spomin. Brez živega spomina ne bo prihodnosti, kajti če se iz najbolj črnih strani zgodovine ne bomo naučili, da ne smemo ponavljati istih napak, bo človeško dostojanstvo ostalo mrtva črka.«

V zvezi s holokavstom je papež spomnil še na dva tragična dogodka. 16. oktobra je potekala še ena 75. obletnica tragičnega dogodka: čistka geta v Rimu. Čez nekaj dni, 9. novembra, pa bo minilo 80 let od t. i. »kristalne noči«, ko je bilo uničenih veliko judovskih krajev čaščenja, tudi z namenom, da bi izkoreninili, kar je v srcu človeka in ljudstva absolutno nedotakljivo – to je Stvarnikova navzočnost. »Ko se je hotelo dobrega Boga nadomestiti z idolatrijo moči in ideologijo sovraštva, je prišlo do norosti uničenja ljudi. Zato je verska svoboda največja dobrina, ki jo je treba varovati, je temeljna človekova pravica, branik pred totalitarističnimi zahtevami,« je dejal papež Frančišek.

Žal so tudi danes navzoče antisemitske drže. Kot že večkrat, je papež tudi tokrat poudaril, da kristjan ne more biti antisemit: »Naše korenine so skupne. Bilo bi protislovje vere in življenja. Skupaj smo poklicani prizadevati si, da bo antisemitizem izgnan iz človeške skupnosti.«

Frančišek je izpostavil pomembnost prijateljstva med judi in kristjani. Utemeljeno na bratstvu, ki je ukoreninjeno v zgodovini zveličanja, se prijateljstvo konkretizira v vzajemni pozornosti. »Z vami bi se rad zahvalil Darovalcu vsakega dobrega za dar našega prijateljstva, ki je spodbuda in gonilo dialoga med nami. To je dialog, ki smo ga v tem času poklicani pospeševati in širiti na medverski ravni za dobro človeštva,« je zatrdil sveti oče in spomnil na medversko srečanje, ki se ga je pred dvema letoma udeležil v Azerbajdžanu in kjer je zaznal »harmonijo, ki jo lahko ustvarijo verstva, začenši z osebnimi odnosi in dobro voljo voditeljev«. To je po papeževih besedah tudi prava pot: »Pogovarjati se z drugimi in moliti za vse – to so naša sredstva za spreminjanje kopja v koso, da bi tako nastala ljubezen, kjer je sovraštvo, in odpuščanje, kjer je žalitev, da se ne bi utrudili prositi za mir in hoditi po poteh miru. Danes namreč ni čas nasilnih in ostrih rešitev, ampak je ura za začetek potrpežljivih procesov sprave. To je temeljna naloga, h kateri smo vsi poklicani.«

Kot je sklenil govor papež Frančišek, Vsemogočnega prosi za blagoslov te poti prijateljstva in zaupanja, da bi vedno živeli v miru in bili vsepovsod ustvarjalci in graditelji miru.