Papež Frančišek: Svet potrebuje svobodne ljudi!
Andreja Červek – Vatikan
Osmi Festival o družbenem nauku Cerkve vabi k razmisleku o vprašanju tveganja svobode, ki od vedno podpira pot moških, žensk, družbe in države. A neredko je želja po svobodi, ki je velik Božji dar ustvarjenemu bitju, prevzela deviantne oblike, povzročila vojne, nepravičnosti in nasilje nad človekovimi pravicami, zatrdi papež Frančišek v video sporočilu.
Tvegati pomeni vstopiti v igro
Poudarja, da smo kot kristjani, ki so zvesti evangeliju in se zavedajo odgovornosti do vseh svojih bratov, poklicani k pazljivosti in čuječnosti, da tveganje svobode ne bi izgubilo svojega najvišjega in zahtevnega pomena. »Tvegati namreč pomeni vstopiti v igro. In to je naša prva poklicanost. Vsi skupaj se moramo potruditi, da bi odstranili, kar moškim in ženskam odvzema zaklad svobode; istočasno pa tudi ponovno najti okus tiste svobode, ki zna varovati skupen dom, ki nam ga je dal Bog.«
Mnogo je situacij, v katerih tudi danes moški in ženske ne morejo udejanjiti svoje lastne svobode, ne smejo je tvegati. Papež izpostavi tri: pomanjkanje, prevlada tehnologije in zmanjšanje človeka na potrošnika.
Pomanjkanje
Frančišek najprej pokaže na pomanjkanje, povzročeno z velikimi nepravičnostmi, ki se še kar naprej izvršujejo po vsem svetu, tudi v naših mestih. »Ne gre več samo za pojav izkoriščanja in zatiranja, ampak za nekaj novega: z izključevanjem je v svoji korenini prizadeta pripadnost družbi, v kateri živimo. Zaradi izključevanja človek ni le v spodnjem sloju, na robu ali brez moči, ampak je čisto zunaj. Izključeni niso 'izkoriščani', ampak so smeti, 'odpadek'« (Evangelii gaudium, 53). To je kultura odmetavanja. Če sta nek moški ali neka ženska zvedena na 'odpadek', se na njima ne samo kažejo slabi rezultati svobode drugih, ampak sta prevarana pri sami možnosti tvegati svojo lastno svobodo zase, za svojo družino, za dobro, pravično in dostojno življenje.
Tehnologija
Druga situacija, ki negativno vpliva na izkušnjo svobode, je tehnološki razvoj, kadar ga ne spremlja ustrezen razvoj odgovornosti, vrednot in vesti. Tako se izgublja občutek za mejo, posledica česar pa je, da se ne vidi epohalnih izzivov, ki so pred nami. »Absolutizacija tehnike se lahko obrne proti človeku,« posvari papež in spomni na besede Pavla VI., izrečene ob 25. obletnici FAO: »Če izjemni znanstveni napredki, presunljivi tehnični dosežki, izredna ekonomska rast niso povezani z avtentičnim socialnim in moralnim napredkom, se na koncu obrnejo proti človeku.«
Človek potrošnik
Tretja negativna situacija predstavlja zmanjšanje človeka na potrošnika. Tukaj svoboda do tveganja ostaja samo iluzija. »Ta paradigma namreč vse prepriča, da so svobodni, dokler ohranjajo domnevno svobodo za trošenje, medtem ko so tisti, ki zares imajo svobodo, del manjšine, ki ima v rokah ekonomsko in finančno moč« (Laudato si', 203). »To ni svoboda, to je suženjstvo,« poudarja papež in dodaja, da tako vsakodnevna izkušnja postane zaznamovana z vdanostjo, nezaupanjem, strahom in zaprtostjo.
Želja po tveganju ostaja
Kljub tem odklonom pa se v nas nikoli ne zmanjša želja, da bi tvegali svojo svobodo. Tudi v tistem, ki je živel in živi situacije suženjstva in izkoriščanja. Papež dodaja, da bodo udeleženci festivala v Veroni imeli priložnost prisluhniti tudi pričevanjem o ponovno doseženi svobodi, kot se zgodi v primerih prostitucije ali oderuštva. Gre za zgodbe, ki govorijo o osvoboditvi, ki daje moč in upanje. To so zgodbe, ob katerih lahko rečemo, da je tveganje svobode mogoče.
Svet potrebuje svobodne ljudi!
Čeprav je nekatere strah iti proti toku, pa mnogi vsak dan živijo zmerne, solidarne, odprte in prijetne življenjske stile. Po papeževih besedah so ravno te osebe pravi odgovor na različne vrste suženjstva, saj delujejo kot svobodne osebe. »Prebujajo umirjene želje, odpirajo obzorja, spodbujajo želeti dobro. Živeta svoboda se nikoli ne omeji na upravljanje tega, kar se dogaja, kajti v sebi ima vedno nekaj, kar vodi onkraj. Svoboda ne ubija sanj, ampak v življenju predstavlja tisto, kar mnogi želijo, a nimajo poguma, da bi iskali. Biti svobodni je zagotovo izziv, je trajni izziv: očara, privlači, daje pogum, spodbuja sanje, ustvarja upanje, vlaga v dobro, verjame v prihodnost. Vsebuje torej moč, ki je močnejša od vsakega suženjstva. Svet potrebuje svobodne ljudi!« poudari papež Frančišek.
Človekova svoboda in odnos z Bogom
»Človeška oseba namreč toliko bolj raste, zori in se posvečuje, kolikor bolj vstopa v odnos, ko gre iz sebe, da bi živela v občestvu z Bogom, drugimi in vsemi bitji. Tako v svojem lastnem bivanju prevzame tisti trinitarični dinamizem, ki ga je Bog vtisnil vanjo ob stvarjenju. Vse je povezano in to nas vabi, naj zorimo v solidarni duhovnosti, v globalni solidarnosti, ki vre iz skrivnosti Svete Trojice« (Laudato si', 203). Zato človekova svoboda v celoti razkrije samo sebe takrat, ko spozna, da je rojena in vzdrževana z ljubečo svobodo Očeta, ki se razodeva v Sinu, obličju usmiljenja. Pod njegovim sočutnim pogledom se lahko vsak človek poda na pot tveganja svobode. Papež vsem udeležencem simpozija zaželi, da bi bili svobodne osebe, ki se ne bi bale umazati si rok za dobro ter pomagati tistemu, ki pomoč potrebuje.
