Beta različica

Cerca

Vatican News
Naslednji mednarodni evharistični kongres bo potekal leta 2020 v Budimpešti na Madžarskem Naslednji mednarodni evharistični kongres bo potekal leta 2020 v Budimpešti na Madžarskem  (Vatican Media)

Papež Frančišek: Širiti evharistično kulturo

Sveti oče je sprejel v avdienco udeležence plenarnega zasedanja Papeškega odbora za mednarodne evharistične kongrese. Med drugim je izpostavil pomen širjenja evharistične kulture ter v ospredje postavil tri temeljne drže: občestvo, služenje in usmiljenje.

Andreja Červek – Vatikan

Prihodnji mednarodni evharistični kongres bo potekal leta 2020 v Budimpešti na Madžarskem, v velikem evropskem mestu, kjer – kot je dejal papež – »krščanske skupnosti pričakujejo novo evangelizacijo, zmožno spoprijeti se s sekularizirano modernostjo in z globalizacijo, ki grozi, da bo odstranila posebnost neke bogate in pestre zgodovine«.

Širiti evharistično kulturo

Temeljno vprašanje, ki ga je papež Frančišek postavil v ospredje, je: Kaj pomeni obhajati evharistični kongres v modernem in multikulturnem mestu, kjer so evangelij in oblike verske pripadnosti postali obrobni? »Pomeni sodelovati z Božjo milostjo, da bi preko molitve in dejavnosti širili 'evharistično kulturo', to je način mišljenja in delovanja, ki je osnovan na zakramentu in se ga zaznava tudi onkraj cerkvene pripadnosti,« je poudaril papež in dodal: »V Evropi, ki je bolna zaradi brezbrižnosti in zaznamovana s spori in zaprtostmi, kristjani od nedelje do nedelje obnavljajo predvsem preprosto in močno gesto svoje vere: zbirajo se v Gospodovem imenu in se prepoznavajo kot bratje in sestre. Tako se ponavlja čudež: v poslušanju Besede in v lomljenju Kruha, tudi najmanjši in najponižnejši zbor vernikov postane Gospodovo telo, njegov tabernakelj v svetu. Obhajanje evharistije tako postane inkubator drž, ki rojevajo evharistično kulturo.«

Občestvo

Prva od teh drž je občestvo. Pri zadnji večerji je Jezus, kot znamenje svojega darovanja, izbral kruh in kelih bratstva. Iz tega sledi, da obhajanje Gospodovega spomina, med katerim se hranimo z njegovim Telesom in Krvjo, zahteva in vzpostavlja občestvo z Njim in občestvo med verniki. Ravno občestvo s Kristusom je pravi izziv za evharistično pastoralo, pri kateri gre za pomoč vernikom, da komunicirajo z Njim, ki je navzoč v zakramentu, da bi živeli v Njem in z Njim v ljubezni in poslanstvu. K temu prispeva tudi evharistično bogoslužje izven maše, ki vedno predstavlja pomemben trenutek pri cerkvenih dogodkih. »Molitev adoracije nas uči, da ne ločimo Kristusa Glave od njegovega Telesa, torej zakramentalno občestvo z Njim od občestva z njegovimi udi in posledično z misijonarskim prizadevanjem,« je zatrdil papež.

Služenje

Druga drža je služenje. S tem, ko evharistična skupnost sporoča Jezusa Služabnika, tudi sama postane služabnica; ko jé darovano Telo, postane telo, ki se daje za mnoge. Ko se neprestano vračajo v »zgornje prostore«, v naročje Cerkve, kjer je Jezus umil noge svojim učencem, kristjani služijo namenu evangelija, s tem da se vključijo v kraje šibkosti in težav, da bi postali njihov del in bi jih izboljšali. Papež je izpostavil, da so v Cerkvi in družbi mnoge situacije, kamor je treba zlivati zdravilo usmiljenja z duhovnimi in telesnimi deli. Naštel je družine v težavah, mlade in odrasle brez dela, bolne in ostarele, ki so ostali sami, migrante, ki so zaznamovani s težavami in nasiljem, ter druge oblike revščine. »Na teh krajih ranjenega človeštva, kristjani obhajajo spomin na križ in ponavzočajo evangelij Jezusa Služabnika, ki se je izročil iz ljubezni. Krščenci tako sejejo evharistično kulturo, ko postanejo služabniki ubogih, ne v imenu neke ideologije, ampak v imenu samega evangelija, ki postane življenjsko pravilo posameznikov in skupnosti, kakor o tem pričuje neprekinjena vrsta svetnikov in svetnic ljubezni,« je dejal.

Usmiljenje

Kot tretjo držo je papež Frančišek izpostavil še usmiljenje. Vsaka maša goji evharistično življenje, ko na površje prinaša besede evangelija, v mnogih mestih pogosto pozabljene. In ena od teh besed je tudi usmiljenje. Vsi se pritožujejo nad reko bede, ki teče skozi izkušnjo naše družbe. Gre za mnoge oblike strahu, objestnosti, nadutosti, hudobnosti, sovraštva, zaprtosti, malomarnosti do okolja itd. »Pa vendar, kristjani vsako nedeljo izkusijo, da ta reka ne more ničesar proti oceanu usmiljenja, ki preplavlja svet. Evharistija je izvir tega oceana usmiljenja, kajti pri njej Božje Jagnje izliva svojega Duha za novo stvarjenje in se daruje kot hrana na gostiji nove velike noči. Usmiljenje tako pride v vene sveta in prispeva k oblikovanju podobe in strukture Božjega ljudstva, ki je primerno času modernosti.«

Evharistična kultura lahko spremeni zemeljsko mesto

Prihodnji mednarodni evharistični kongres v Budimpešti je po papeževih besedah poklican pokazati ravno to pot novosti in spreobrnjenja, pri tem pa spomniti, da je v središču cerkvenega življenja evharistija. »Evharistija je velikonočna skrivnost, zmožna na pozitiven način vplivati ne samo na posamezne krščene, ampak tudi na zemeljsko mesto, v katerem se živi in dela,« je dejal papež Frančišek in zaželel, da bi evharistični dogodek na Madžarskem v krščanskih skupnostih spodbudil procese prenove, kajti zveličanje, katerega vir je evharistija, se izraža tudi v evharistični kulturi, ki je zmožna navdihniti moške in ženske dobre volje na področjih karitativnosti, solidarnosti, miru, družine in skrbi za stvarstvo.

Audio
10 november 2018, 13:41