Papež: "Distancirati se od svetnih navideznosti je nujno za pripravo na nebesa." Papež: "Distancirati se od svetnih navideznosti je nujno za pripravo na nebesa."  (Vatican Media)

Maša za pokojne kardinale in škofe: Vstopnica za večnost je služenje

Papež Frančišek je danes v baziliki sv. Petra daroval sveto mašo za kardinale in škofe, ki so umrli v zadnjem letu. Med homilijo je dejal, da je vstopnica, ki jo je treba pokazati na pragu večne svatbe, služenje. Kar ostane od življenja pred pragom večnosti, ni to, koliko smo zaslužili, ampak koliko smo dali.

Andreja Červek – Vatikan

Življenje je 'izhod iz'

»Življenje je za vse stalni klic k 'izhodu': iz materinega telesa, iz hiše, kjer smo rojeni, iz otroštva v mladost in iz mladosti v odraslost, vse do izhoda iz tega sveta,« je dejal papež Frančišek med homilijo, pri kateri je izhajal iz evangeljskega odlomka o desetih devicah, ki so šle ženinu naproti (glej Mt 25,1). Tudi za služabnike evangelija je življenje neprestani izhod: iz domače hiše v hišo, kamor nas Cerkev pošilja, da bi služili drugemu: »Vedno smo v prehodu, vse do zadnjega prehoda.«

Evangelij nas spominja na smisel tega stalnega izhoda, kar je življenje: iti ženinu naproti. To je, za kar živimo: za tisto oznanilo, ki v evangeliju odmeva skozi noč in ga bomo lahko v polnosti sprejeli v trenutku smrti: »Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!« Srečanje z Jezusom, Ženinom, ki je »ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe« (Ef 5,25), daje smisel in usmeritev življenju. »Je konec, ki osvetljuje to, kar napoveduje. In kakor se setev ocenjuje po letini, tako se pot življenja zastavlja začenši pri cilju.«

Priprava na srečanje z Gospodom

Če je torej življenje »hoja v izhodu proti ženinu«, potem je čas, ki nam je podarjen, namenjen »rasti v ljubezni«. »Živeti je vsakodnevna priprava na svatbo, je velika zaroka. Vprašajmo se: Ali živim kot nekdo, ki se pripravlja na srečanje z ženinom? V službi, za vsemi srečanji, dejavnostmi, ki jih je treba organizirati, in praksami, ki jih je treba obravnavati, se ne sme pozabiti niti, ki povezuje ves votek: pričakovanje ženina. Samo tako bo vidno telo naše službe podprto z nevidno dušo.« Na ta način se tudi razumejo Pavlove besede: »Ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno« (2 Kor 4,18). »Ne osredotočimo se na zemeljske dinamike, glejmo onkraj,« je pozval papež in dejal: »Bistveno je očem nevidno. Bistveno v življenju je poslušati glas ženina. Vabi nas, naj vsak dan gledamo Gospoda, ki prihaja, in spremenimo vsako dejavnost v pripravo na poroko z Njim.«

Ni ga veliko, a je bistveno

Na to nas v evangeliju spominja olje, bistveni element za device, ki čakajo na svatbo. Papež je navedel nekaj značilnosti tega olja, ki se hrani v majhnih posodicah. Prva značilnost je, da ga ni veliko. »Ostaja skrito, na zunaj se ne vidi; a brez njega, ni luči.« To pomeni, da pred Gospodom niso pomembni videzi, kar šteje, je srce. »Kar svet išče in razkazuje – časti, moč, zunanjost, slava – mine, ne da bi kar koli pustilo za sabo. Distancirati se od svetnih navideznosti je nujno za pripravo na nebesa. Treba je reči ne kulturi mask, ki uči, kako skrbeti za videz. Nasprotno pa je treba očiščevati in varovati srce, človekovo notranjost, dragoceno v Božjih očeh; ne pa zunanjosti, ki izgine.«

Porabiti se, služiti

Druga značilnost olja je, da »obstaja zato, da se porabi«. Samo če izgori, sveti. Enako je z življenjem: širi luč, samo če se porabi, če se troši v služenju. »Skrivnost življenja je živeti za služenje. Služenje je vstopnica, ki jo je treba pokazati na pragu večne svatbe. Kar ostane od življenja pred pragom večnosti, ni to, koliko smo zaslužili, ampak koliko smo dali (glej Mt 6,19-21; 1 Kor 13,8). Smisel življenja je odgovoriti na Božjo ponudbo ljubezni. Odgovor pa gre preko resnične ljubezni, darovanja sebe, služenja. Služenje stane, kar pomeni trošiti se, izrabiti se. A pri naši službi, ne služi za življenje, kdor ne živi za služenje. Kdor preveč varuje svoje življenje, ga izgubi.«

Čas priprave

Papež je opozoril še na tretjo značilnost olja, ki se pojavi v evangeliju, to je priprava. Olje je treba pravočasno pripraviti in ga nesti s sabo. »Ljubezen je seveda spontana, vendar se z njo ne improvizira. Ravno v pomanjkljivi pripravi je nespametnost devic, ki ostanejo zunaj svatbe. Sedaj je čas priprave: v sedanjem trenutku, dan za dnem, je treba gojiti ljubezen. Prosimo za milost, da bi vsak dan obnovili prvo ljubezen z Gospodom (glej Apd 2,4), da je ne bi pustili ugasniti. Velika nevarnost je, da se sploščimo v življenje brez ljubezni, ki je kakor prazna posoda, kakor ugasla svetilka. Če se ne vlaga v ljubezen, življenje ugasne. Poklicani na svatbo se ne morejo udobno namestiti v sedeče, sploščeno in vodoravno življenje, ki poteka brez zagona, išče mala zadovoljstva in zasleduje enodnevna priznanja. Pobeljeno življenje, vpeto v navade, ki se zadovolji z opravljanjem lastnih dolžnosti brez darovanja, ni vredno Ženina.«

Papež Frančišek je ob koncu homilije povabil, naj, medtem ko molimo za pokojne kardinale in škofe, prosimo za priprošnjo tiste, ki so živeli, ne da bi se hoteli kazati, ki so služili s srcem, ki so se dan za dnem pripravljali na srečanje z Gospodom. »Po zgledu teh pričevalcev, ki, hvala Bogu, so in jih je veliko, se ne zadovoljimo s kratkim pogledom na današnji dan. Želimo si pogled, ki gre onkraj, proti svatbi, na katero čakamo. Življenje, ki je prehojeno z željo po Bogu in ki se je urilo v ljubezni, bo pripravljeno na vstop v Ženinovo bivališče, in to za vedno.«

Audio

Photogallery

Fotografije
Sobota, 3. november 2018, 12:24