Bogoslovci iz Agrigenta pri papežu Bogoslovci iz Agrigenta pri papežu  (Vatican Media)

Papež bogoslovcem iz Agrigenta: Hoditi, poslušati, razločevati, iti skupaj

Papež Frančišek je danes dopoldan v avdienco sprejel skupino bogoslovcev iz Agrigenta skupaj z njihovim vodstvom. Kot je povedal v uvodu, jim je želel dati nekaj predlogov za osebno in skupno premišljevanje, izhajal pa je iz poudarkov sinode o mladih, ki se je pred kratkim zaključila.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Najprej, svetopisemska podoba: evangelij o emavških učencih. Želel bi vam predati to podobo, saj je vodila celotno delo pretekle sinode in more še naprej navdihovati vašo pot. Prav pot je prva ključna beseda: vstali Jezus nas sreča na poti, ki je istočasno cesta, to je stvarnost, v kateri je vsak izmed nas poklican živeti. Gre za notranjo pot, pot vere in upanja, ki pozna svetle in temne trenutke. Tukaj, na poti, nas Gospod sreča, nas posluša in nam govori.

Poslušati

Najprej nas posluša. To je druga ključna beseda: poslušati. Naš Bog je Beseda, hkrati pa je tudi tišina, ki posluša. Jezus je Beseda, ki je postala poslušanje, sprejetje naše človeške pogojenosti. Ko se prikaže poleg dveh učencev, hodi z njima, ju posluša in tudi spodbuja, naj prineseta na dan to, kar je v njiju, njuno upanje ter njuno razočaranje. To v vašem življenju v bogoslovju pomeni, da je na prvem mestu pogovor z Gospodom, ki je dejansko vzajemno poslušanje: On posluša mene in jaz poslušam Njega. Brez pretvarjanja. Brez maske.

Biti vedno bolj Cerkev v poslušanju

To poslušanje srca v molitvi nas vzgaja k temu, da bi bili osebe, ki so zmožne poslušati druge, da bi postali, če Bog želi, duhovniki, ki služijo v poslušanju, kar je zelo potrebno; vzgaja nas, da bi bili vedno bolj Cerkev v poslušanju, skupnost, ki zna poslušati. Vi to sedaj živite predvsem v stiku z mladimi, ko jih srečujete, se pogovarjate z njimi, jih povabite, da bi se izrazili … vendar pa to velja za celotno pastoralno življenje: kakor Jezus, je tudi Cerkev poslana v svet, da bi prisluhnila kriku človeštva, ki je pogosto tih, včasih zatiran, zadušen.

Razločevanje ...

Pot; poslušanje; tretja beseda je razločevanje. Bogoslovje je prostor in čas za razločevanje. In za to je potrebno spremljanje, kakor Jezus dela s svojimi učenci, posebej z dvanajsterimi. Spremlja jih s potrpežljivostjo in modrostjo, vzgaja jih, naj mu sledijo v resnici, razkriva njihova napačna pričakovanja, ki jih nosijo v srcu. S spoštovanjem in odločnostjo, kakor dober prijatelj in tudi dober zdravnik, ki mora včasih uporabiti skalpel. Mnoge težave, ki se pokažejo v življenju duhovnika, so posledica pomanjkanja razločevanja v letih v bogoslovju. Ne vse in ne vedno, vendar mnoge. To je normalno, enako velja tudi za zakon: določene stvari, s katerimi se ne sooči na začetku, lahko postanejo težave pozneje. Jezus se ne pretvarja z učencema iz Emavsa, se ne izmika, ne obide problema: imenuje ju »nespametna in počasna v srcu« (Lk 24,25), ker ne verjameta prerokom. In odpre jima um za razumevanje Pisem, in potem, pri mizi, jima odpre oči za njegovo novo Prisotnost, v znamenju razlomljenega kruha.

... mojstrovina Svetega Duha, ki zahteva sodelovanje

Skrivnost poklicanosti in razločevanja je mojstrovina Svetega Duha, ki zahteva sodelovanje mladega, ki je poklican in odraslega, ki ga spremlja.

Poslanstvo, iti skupaj

Četrta beseda, vemo, je poslanstvo; sinoda o mladih je zelo ovrednotila sinodalno razsežnost poslanstva: iti skupaj drugim naproti. Učenca iz Emavsa se skupaj vrneta v Jeruzalem in se predvsem pridružita skupnosti apostolov, ki z močjo Duha postane vsa misijonarska. Ta poudarek je pomemben, saj je skušnjava, da bi bili dobri misijonarji posamezniki, vedno na preži.

Občestva ne ustvari prisila, ampak poslušnost Duhu

Že v času bogoslovja se lahko zapade v to skušnjavo: ko se nekdo čutiti dobrega, ker sijajno pridiga ali organizira dogodke ali lepe slovesnosti in tako naprej. Preveč pogosto je bila naša usmeritev individualna, bolj kot skupinska, bratska. In tako škofijski duhovniki in pastorala lahko predstavljajo čudovite individualnosti, vendar pa malo pričevanja občestvenosti, kolegialnosti. Bogu hvala se v tem raste, v kar nas primora tudi pomanjkanje duhovnikov; vendar pa se občestva ne ustvari zaradi prisile, ampak je potrebno verovati in biti poslušni Duhu.
Dragi bratje, to so predlogi, ki vam jih zapuščam, vsi so zaobseženi v evangeljski podobi emavških učencev: hoditi, poslušati, razločevati, iti skupaj. Gospoda in Devico Marijo prosim, naj vas spremljata, blagoslavljam vas in molim za vas. In vi, prosim vas, se spomnite moliti zame. Hvala.   

Sobota, 24. november 2018, 12:20