Išči

Najprej je treba poslušati osebe, poslušati zgodbe skupnosti; predvsem razočarana upanja, pričakovanja src, preizkušnje vere … Najprej je treba poslušati osebe, poslušati zgodbe skupnosti; predvsem razočarana upanja, pričakovanja src, preizkušnje vere …  

Papež skalabrincem: Evangelizacija se izvršuje med hojo z ljudmi

S svetim očetom so se danes srečali udeleženci generalnega kapitlja Misijonarjev sv. Karla ali skalabrincev. Papež jim je v naprej pripravljen govor izročil v branje. Objavljamo povzetek zapisanega govora.

Andreja Červek – Vatikan

Generalni kapitelj je potekal na temo Srečanje in hoja. Jezus je hodil z njima (Lk 24,15) in izhajal iz evangeljskega prizora o srečanju Jezusa z učencema na poti v Emavs. Papež v govoru izpostavi, da so skalabrinci poklicani prevzeti to dvojno Učiteljevo držo v odnosu z osebami: oznanjati jim Besedo in hoditi z njimi. Gre za to, da se vedno najdejo nove poti evangelizacije in bližine, s čimer se udejanja njihova karizma, ki jih usmerja v služenje migrantom.

V ospredju papeževega govora je migracija, na področju katere so si od vsega začetka prizadevali delovati tudi skalabrinci. Njihovo poslanstvo se tudi danes odvija v težkih razmerah, pogosto zaznamovanih s sumničavostjo in predsodki, celo z zavračanjem tuje osebe. »To vas še bolj spodbuja k pogumnemu in vztrajnemu apostolskemu navdušenju, da bi ponesli Kristusovo ljubezen tistim, ki so daleč od domovine in družine in ki so v nevarnosti, da se bodo čutili daleč tudi od Boga.«

Poslušati

Jezus učencema na poti v Emavs razlaga Pisma. »Evangelizacija se izvršuje med hojo z ljudmi. Najprej je treba poslušati osebe, poslušati zgodbe skupnosti; predvsem razočarana upanja, pričakovanja src, preizkušnje vere … Predvsem poslušati in to početi z držo so-čutja, iskrene bližine. Koliko zgodb je v srcih migrantov! Lepih in slabih zgodb.« Nevarnost je, da se te zgodbe odstrani, ne samo slabih, ampak tudi lepih, kajti spomini nanje povzročajo trpljenje. S tem pa pride do nevarnosti, da »migrant postane izkoreninjena oseba, brez obraza, brez identitete«. Papež poudari,  da je to težka izguba, ki pa se ji lahko izogne s poslušanjem, s tem ko se hodi ob osebah migrantih in migrantskih skupnostih.

Ponuditi znamenje razlomljenega kruha

Potem, ko se je poslušalo, pa je treba ponuditi Besedo in znamenje razlomljenega kruha. Fascinantno je preko Spisov pomagati spoznati Jezusa osebam različnih kultur in jim pripovedovati o njegovi skrivnosti ljubezni: učlovečenju, trpljenju, smrti in vstajenju. »Z migranti deliti čudenje o rešenju, ki je zgodovinsko, pa vendar je univerzalno, je za vse! Skupaj okušati veselje ob branju Svetega pisma, videti v njem Božjo besedo za nas; odkriti, da preko Pisem Bog hoče dati tem konkretnim moškim in ženskam svojo Besedo rešitve, upanja, osvoboditve, miru. In zatem, povabiti na evharistično gostijo, kjer je manj besed, ostane pa znamenje razlomljenega kruha, zakramenta, v katerem je vse zaobjeto, v katerem Božji Sin daruje svoje telo in kri za življenje tistih popotnikov, tistih moških in žensk, ki so v nevarnosti, da izgubijo upanje, in raje izbrišejo zgodovino, samo da ne bi trpeli.«

Vstali Kristus danes pošilja skalabrince, da hodijo skupaj z mnogimi brati in sestrami, ki kot migranti hodijo po svoji poti od Jeruzalema do Emavsa. To je staro in vedno novo poslanstvo, je naporno in včasih boleče, a vendarle zmožno tudi jokati od veselja. »Spodbujam vas, da ga pogumno izpolnjujete s svojim življenjskim slogom, ki je dozorel v rodovitnem srečanju med karizmo bl. Scalabrinija in zgodovinskimi okoliščinami. Del tega sloga je pozornost, ki jo namenjate dostojanstvu človeške osebe, predvsem tam, kjer je najbolj ranjeno in ogroženo,« pri čemer papež omeni področje vzgoje novih generacij, kateheze in družinsko pastoralo.

Ostati v Njem

Po papeževih besedah se ne pozabiti, da je pogoj za vsako poslanstvo v Cerkvi biti združeni z Jezusom Kristusom kot »mladike s trto«. Sicer bo šlo za »družbeni aktivizem«. Poziva, naj »ostanejo v Njem«: »Mi prvi moramo pustiti, da nas živi Jezus prenoviti v veri in upanju preko besede in evharistije, a tudi po zakramentalnem odpuščanju. Potrebujemo biti z njim v tihem čaščenju, v lectio divina, v rožnem vencu Device Marije.« Potrebno je tudi življenje v skupnosti, preprosto, a ne banalno in površinsko. Skalabrinci so poklicani »živeti med seboj občestvo v različnosti«, kot pričevanje, a predvsem kot veselje za njih same, kot človeško, krščansko in cerkveno bogastvo. Papež ob koncu še spodbuja, naj se podajo tudi na pot delitve z laiki ter naj skupaj z njimi pristopajo k današnjim izzivom.

Zvočni posnetek

Photogallery

Fotografije
Ponedeljek, 29. oktober 2018, 14:09