Papež: Obrišimo solze otrokom, da bo svet našel dostojanstvo

Andreja Červek - Vatikan

Dvodnevnega srečanja o sirski in iraški krizi se je v Rimu udeležilo okoli 150 predstavnikov katoliških karitativnih organizacij, krajevnih škofij, cerkvenih institucij in redovnih kongregacij, ki delujejo v Siriji, Iraku in sosednjih državah, navzoči pa so bili tudi apostolski nunciji v Siriji, Iraku, Libanonu in Turčiji. Dogodek je organiziral Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju, v sodelovanju z državnim tajništvom in Kongregacijo za vzhodne Cerkve.

Po besedah papeža Frančiška konflikti v tej regiji trajajo že preveč let, razmere prebivalcev v Siriji, Iraku in sosednjih državah pa še vedno vzbujajo veliko zaskrbljenosti. Sveti oče je zatrdil, da vsak dan v molitvi prinaša pred Gospoda trpljenje in stiske Cerkva in narodov teh območij ter tudi vse, ki si prizadevajo pomagati jim. Z naklonjenostjo je omenil že tretjo raziskavo o humanitarni pomoči cerkvenih ustanov, s katero udeleženci srečanja dajejo pomemben prispevek k boljšemu razumevanju potreb in boljši koordinaciji pomoči tem prebivalcem.

Pričevanje ljubezni – znamenje za sedanjost in upanje za prihodnost

Papež je opozoril na nevarnost, da se izbriše krščanska navzočnost na ozemlju, od koder se je po svetu razširila luč evangelija. Izpostavil je, da si Cerkev, v sodelovanju s sestrskimi Cerkvami, vztrajno prizadeva zagotavljati prihodnost tem krščanskim skupnostim. »Vsa Cerkev pazi na te naše brate in sestre v veri in jih od blizu spodbuja v molitvi in s konkretno ljubeznijo, da se ne bi prepustili mraku nasilja in bi ohranjali prižgano svetilko upanja. Pričevanje ljubezni, s katero Cerkev posluša in odgovarja na krik po pomoči vsem, začenši pri najslabotnejših in najrevnejših, je svetlo znamenje za sedanjost in seme upanja, ki bo vzklilo v prihodnosti.«

Med številnimi iniciativami je sveti oče posebej izpostavil prizadevanje, da bi se v Ninivsko nižino v Iraku ponovno vrnile krščanske skupnosti, ter zagotavljanje zdravstvene oskrbe mnogim revnim bolnikom v Siriji, predvsem preko projekta Odprte bolnišnice. »Dragi bratje in sestre,« je dejal papež, »z Božjo milostjo zrimo v prihodnost. Spodbujam vas, ki delate v imenu Cerkve, da še naprej skrbite za izobraževanje otrok, zaposlovanje mladih, bližino ostarelih, oskrbo psiholoških ran; ne da bi pozabili na rane src, ki jih je Cerkev poklicana blažiti.«

Zagotoviti zaščito in prihodnost je državljanska dolžnost

Sveti oče je pozval mednarodno skupnost, naj ne pozabi na mnoge potrebe žrtev te krize, predvsem pa naj preseže logiko interesov in se posveti služenju za mir, s tem da konča vojno. »No moremo zapreti oči pred stvarmi, ki so prisilile na milijone oseb, da so z bolečino zapustile svoje lastno ozemlje,« je zatrdil in mednarodno skupnost spodbudil k obnovljenemu prizadevanju za varno vrnitev razseljenih na njihove domove. »Zagotoviti jim zaščito in prihodnost je državljanska dolžnost. S tem, da se obrišejo solze otrokom, ki niso videli drugega kakor razvaline, smrt in uničenje, bo svet ponovno našel dostojanstvo,« pri čemer je papež Frančišek izrazil hvaležnost za velik trud, ki so ga različne države in organizacije namenile beguncem.

Biti orodje miru in luči

Sklenil je z molitvijo sv. Frančiška Asiškega: »O Gospod, naredi me za orodje tvojega miru. Kjer je tema, naj prinašam luč.« In dodal: »Biti orodje miru in luči – to je želja, ki jo izrekam vsakemu med vami. Iz globine srca: hvala za vse, kar delate vsak dan, skupaj z mnogimi moškimi in ženskami dobre volje. Gospod naj vas blagoslovi in marija naj vas spremlja.«