Papež Frančišek: Cerkev ne raste zaradi prozelitstva, ampak zaradi privlačnosti
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Ti (učenci) so videli nekega človeka, ki ni pripadal skupini Jezusovih privržencev, da je izganjal hude duhove v Jezusovem imenu in so mu zato hoteli prepovedati. Janez je s svojim gorečim navdušenjem, značilnim za mlade, to poročal Jezusu in skušal imeti njegovo podporo. Jezus pa nasprotno temu odgovori: »Ne branite mu! Nikogar namreč ni, ki bi storil čudež v mojem imenu in bi mogel takoj nato grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas« (vv. 39-40).
Drža učencev in Jezusova drža
Janez in drugi učenci odražajo držo zaprtosti do dogodka, ki ni znotraj njihovih shem, v tem primeru dejanje, čeprav dobro, a od »zunanje« osebe, ki ni v krogu privržencev. Jezus pa se tu pokaže zelo svobodnega, popolnoma odprtega za svobodo Božjega Duha, ki v svojem delovanju ni omejen z mejami ali kakšnimi koli ograjami. Jezus vzgajati svoje učence in tudi nas k tej notranji svobodi.
Cerkev ne raste zaradi prozelitstva, ampak zaradi privlačnosti
Dobro nam bo delo razmišljanje o tem dogodku in če malo opravimo spraševanje vesti. Drža Jezusovih učencev je zelo človeška, zelo razširjena in jo lahko najdemo v krščanskih skupnostih vseh časov, najverjetneje tudi v nas samih. V dobri veri, še več, z gorečnostjo, hočemo zavarovati pristnost neke izkušnje, in zaščititi ustanovitelja ali voditelja pred lažnimi posnemovalci. Istočasno pa je tudi strah pred »konkurenco«, to je grdo, strah pred konkurenco, da bi kdo lahko odvzel nove privržence. Pri tem se ne uspe ceniti dobro, ki ga drugi delajo. Kajti to ni dobro, ker ni naš. To je ena od oblik sklicevanja na samega sebe, še več tu je korenina prozelitstva. Cerkev, kot je rekel papež Benedikt, ne raste zaradi prozelitstva, temveč, če je privlačna, raste zaradi pričevanja drugim z močjo Svetega Duha.
Ne mislimo več v kategorijah »mi/vi«
Velika svoboda Boga v svojem podarjanju nam, predstavlja za nas izziv in opomin, da spremenimo svoje drže ter svoje odnose. To je povabilo, ki nam ga Jezus danes namenja. Kliče nas, naj ne mislimo več glede na kategorije »prijatelj/sovražnik«, »mi/vi«, »kdor je znotraj/kdor je zunaj«, »moje/tvoje«, ampak da gremo onkraj in odpremo srce, da bomo lahko prepoznali njegovo navzočnost in delovanje Boga tudi na neobičajnih in nepredvidljivih področjih ter v osebah, ki niso del našega kroga. Gre za to, da smo bolj pozorni na pristnost dobrega, lepega in resničnega v tem, kar je storjeno, kot pa na ime in na pripadnost tistega, ki to stori. In, kakor nas vabi ostali del današnjega evangelija, namesto da bi sodili druge, moramo izprašati sami sebe in brez popuščanja »odrezati« vse tisto, kar bi pohujšalo osebe, ki so v veri bolj šibke.
Prošnja k Devici Mariji
Devica Marija, zgled učljivega sprejema Božjih presenečenj, naj nam pomaga prepoznati znamenja Gospodove navzočnosti sredi med nami in odkriti, kje vse se On razodeva, tudi v najbolj nemogočih in neobičajnih situacijah. Uči nas ljubiti našo skupnost brez ljubosumja in zaprtosti, da bomo vedno odprti za prostrano obzorje delovanja Svetega Duha.
