Kateheza: Apostolsko potovanje v baltske države

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je dejal, da se je v Litvo, Latvijo in Estonijo odpravil ob stoletnici neodvisnosti teh treh baltskih držav. Sto let, ki so jih delno preživeli pod jarmom okupacije, najprej nacistične in zatem še sovjetske. »To so narodi, ki so zelo trpeli in zato jih je Gospod gledal s posebno ljubeznijo,« je dejal sveti oče in se zahvalil državnim predsednicama in predsedniku ter civilnim oblastem za odličen sprejem. Zahvalo je namenil tudi škofom in vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi tega cerkvenega dogodka.

Oznaniti veselje evangelija in revolucijo nežnosti

Papežev obisk se je zgodil v precej spremenjenem kontekstu od tistega, s katerim se je srečal sv. Janez Pavel II. »Zato je bilo moje poslanstvo ponovno oznaniti tem narodom veselje evangelija in revolucijo nežnosti, usmiljenja,  kajti svoboda brez ljubezni ni dovolj, da bi dali smisel in polnost življenju, ljubezni, ki vedno prihaja od Boga. Evangelij, ki v času preizkušnje daje moč in oživlja boj za osvoboditev, je v času svobode luč za vsakodnevno pot oseb, družin, družbe in je sol, ki daje okus običajnemu življenju in varuje pred pokvarjenostjo povprečnosti in egoizmov.«

Okrepiti občestvo med vsemi kristjani

Frančišek je spregovoril o razmerah v posameznih državah. Medtem ko so v Litvi katoličani večina, v Latviji in Estoniji prevladujejo luterani in pravoslavni, mnogi pa so se oddaljili od verskega življenja. »Izziv je torej okrepiti občestvo med vsemi kristjani, ki se je že razvilo med težkim obdobjem preganjanja,« je zatrdil in dodal, da je dejansko bila »ekumenska razsežnost« bistveni del tega potovanja, ki se je izrazil med molitvijo v katedrali v Rigi in med srečanjem z mladimi v Talinu.

Svobodo povezati s solidarnostjo in sprejemanjem

Pri nagovoru predstavnikov oblasti vseh treh držav je papež Frančišek naredil poudarek na prispevku, ki ga dajejo skupnosti narodov in predvsem Evropi. Gre za »prispevek človeških in družbenih vrednot, ki so šle skozi talilnico preizkušnje«. »Spodbudil sem k dialogu med generacijama ostarelih in mladih, kajti stik s koreninami lahko še naprej daje rodovitnost sedanjosti in preteklosti. Pozval sem, naj se svobodo vedno povezuje s solidarnostjo in sprejemanjem, v skladu s tradicijo teh dežel,« je povedal.

Mladi in stari

Mladim in ostarelim sta bili posvečeni dve posebni srečanji: z mladimi v Vilni, z ostarelimi v Rigi. Na trgu v Vilni, ki je bil polna mladih, je utripal moto obiska v Litvi: Jezus Kristus, upanje naše. Pričevanja so pokazala lepoto molitve in petja, kjer se duša odpre Bogu; veselje služenja drugim, s tem ko izstopimo iz ograd jaza, se podamo na pot in smo zmožni po padcu ponovno vstati. Med srečanjem z ostarelimi v Latviji je papež izpostavil tesno vez med potrpežljivostjo in upanjem. Tisti, ki so preživeli težke preizkušnje, so korenine naroda, ki jih je treba varovati z Božjo  milostjo, da bi se novi poganjki lahko pri njih napajali, zacveteli in rodili sadove. »Izziv za nekoga, ki se stara, je, da znotraj ne otrdi, ampak ostane odprt in nežen v mislih in srcu; to pa je mogoče z limfo Svetega Duha, v molitvi in poslušanju Besede.«

Gojiti spomin na mučence

Tudi z duhovniki, posvečenimi in semeniščniki, s katerimi se je papež srečal v Litvi, je v ospredje prišla za upanje pomembna razsežnost stanovitnosti: biti osredotočeni na Boga, trdno ukoreninjeni v njegovi ljubezni. »Kako veliko pričevanje so o tem dali in dajejo mnogi ostareli duhovniki, redovniki in redovnice. Trpeli so obrekovanja, zapore, deportacije, a so ostali trdni v veri. Pozval sem, naj se ne pozabi gojiti spomina na mučence, da bi tako sledili njihovemu zgledu,« je dejal papež.

Poklon žrtvam judovskega genocida

Spomnil je, da se je v Vilni poklonil žrtvam judovskega genocida v Litvi, ob natanko 75. obletnici zaprtja velikega geta, ki je bil predsoba smrti za na deset tisoče judov. Obiskal pa je tudi Muzej okupacij in bojev za svobodo. »Zaustavil sem se v molitvi v sobah, kjer so bili sojeni, mučeni in ubiti nasprotniki režima,« je pojasnil. Pripomnil je, da so jih na noč ubili približno štirideset. Ganljivo je videti, do katere točke lahko pride človeška krutost.

Konkretna ljubezen

Minevajo leta, minevajo režimi, a nad Vrati zarje v Vilni »Marija, Mati usmiljenja, še naprej bdi nad svojim ljudstvom kot znamenje varnega upanja in tolažbe«. Živo znamenje evangelija je vedno konkretna ljubezen. Tudi kjer je sekularizacija močnejša, Bog govori z jezikom ljubezni, skrbi, zastonjskega služenja tistemu, ki je v stiski. Srca se odprejo in zgodijo se čudeži – v puščavah vzklije novo življenje.

Obnoviti svoj 'da' Kristusu

Papež Frančišek je ob koncu kateheze omenil še tri evharistična slavja, ki jih je obhajal v Kaunasu v Litvi, v Agloni v Latviji in v Talinu v Estoniji. Med mašami je »sveto zvesto Božje ljudstvo na poti v teh deželah obnovilo svoj 'da' Kristusu, našemu upanju; obnovilo ga je z Marijo, ki je vedno Mati svojih otrok, predvsem najbolj trpečih; obnovilo ga je kot izbrano ljudstvo, duhovniško in sveto, v katerem srcu Bog prebuja milost krsta«, je dejal sveti oče in pozval k molitvi za brate in sestre v Litvi, Latviji in Estoniji.