Papež katoliškim zakonodajalcem: Krščanski politik naj je pričevalec

Andreja Červek – Vatikan

Papež je v govoru izpostavil poklicanost krščanskega politika, ki si naj »s ponižnostjo in pogumom prizadeva biti pričevalec«, obenem pa »s kompetenco ponuja zakonske predloge, ki so usklajeni s krščanskim pogledom na človeka in družbo«. Prav tako naj je vedno usmerjen v sodelovanje z drugimi.

Tema verske svobode in svobode vesti je po papeževih besedah temeljnega pomena za današnji čas, pri čemer je spomnil na koncilsko izjavo Dignitatis humanae, izdano 7. decembra 1965. V tistem času so namreč obstajali režimi, ki so v svojih ustavah sicer priznavali svobodo bogočastja, a »so si obenem prizadevali državljane odvrniti od izpovedovanja verske pripadnosti«, življenje verskih skupnosti pa je postalo precej težko in nevarno.

Papež je spomnil na današnji čas, v katerem se je situacija kristjanov in ostalih verskih manjšin zaradi fundamentalizma poslabšala. »Širjenje in izostritev nestrpnih, agresivnih in nasilnih drž« sta povzročila in še vedno povzročata »diskriminacijo, trpinčenja in dejanska preganjanja«, ki pa jih oblast ne preprečuje vedno na ustrezen način.

Kot je poudaril Frančišek, se danes verska svoboda in svoboda vesti soočata z dvema nasprotnima ideologijama, ki pa sta prav tako nevarni. To sta »sekularni relativizem in verski radikalizem«. Izpostavil je nevarnost, ko se proti ekstremizmu in nestrpnosti bori z enakim ekstremizmom in nestrpnostjo, tako vdržah kot besedah. Pri tem je dejal, da sta poklicanost in poslanstvo kristjanov »biti sol, luč in kvas« v zgodovinskem položaju, v katerem se nahajajo. Tisti, ki so prevzeli politično zavzemanje kot obliko služenja skupnemu dobremu, »lahko in morajo dati svoj prispevek tudi h ključnemu vprašanju verske svobode«.