Papež jezuitom v formaciji: pogum, periferije, križišča

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Družba Jezusova: enost z veliko različnostjo

Na začetku svojega nagovora se je navezal na pozdravne besede enega izmed patrov ter spomnil, da sta za jezuite značilni velika svoboda in pokorščina pastirju oz. predstojniku – ta pa mora imeti velik dar razločevanja, da omogoči vsakemu, da izbere to, kar čuti, da mu Gospod naroča. To je izvirnost Družbe: enost z veliko različnostjo.

Pogum, iti na periferije, na križišča; močna kolena za molitev

Sveti oče je nato zbrane spomnil na dva govora, ki po njegovem mnenju dobro izražata bistvo tega, kako mora Družba Jezusova živeti danes: »Blaženi Pavel VI. nam je na 32. generalni kongregaciji rekel, da je tam, kjer so križišča idej, problemov, izzivov, kakšen jezuit. Preberite tisti govor, po mojem mnenju je najlepši govor, ki ga je katerikoli papež namenil Družbi. Takrat je bilo zanjo težko obdobje in blaženi Pavel VI. je jezuitom rekel: "Zakaj dvomite? Trenutek dvomov? Ne! Pogum!" Ta govor bi rad povezal še z enim drugim, ne sicer s papeževim, ampak z govorom enega izmed generalov, Pedra Arrupeja: to je bil njegov "labodji spev", v begunskem centru na Tajskem. Po tem govoru je šel na letalo in pristal na rimskem letališču Fiumicino z možgansko kapjo. To je bila njegova zadnja pridiga, njegova oporoka. V teh dveh govorih je okvir tega, kaj mora danes delati Družba Jezusova: pogum, iti na periferije, na križišča idej, problemov, poslanstva. V tem je Arrupejeva oporoka, "labodji spev", molitev. Potreben je pogum za to, da je nekdo jezuit. To ne pomeni, da mora biti jezuit nepremišljen ali neodgovoren, ne. Vendar pa mora biti pogumen. Pogum je Božja milost, tista parezija, ki jo je imel apostol Pavel. Poleg tega pa so potrebna tudi močna kolena za molitev. Mislim, da boste v teh dveh govorih dobili navdih za to, da boste šli tja, kamor vam bo v srcu rekel Sveti Duh.«

Zgled komunikacije Petra Fabra: govoriti in pustiti govoriti

Zatem je sveti oče spregovoril o komunikaciji, ki je ena izmed tematik, o kateri razmišljajo med svojim srečanjem v tem času jezuiti v formaciji: »Zelo mi je všeč komunikacijski način sv. Petra Fabra: Faber je govoril in pustil, da so govorili tudi drugi. Preberite njegov duhovni dnevnik Memoriale: to je osnovno delo o komunikaciji, tako tisti notranji, z Gospodom, kakor tudi zunanji, z ljudmi.
Hvala vam za to, kar delate. Pojdite naprej, na križišča, brez strahu. Vendar pa bodite zasidrani v Gospodu.
Molite zame, ne pozabite! Hvala.«       

Papež odgovoril na vprašanje - mladi in brezposelnost

Glede na to, da jim je ostalo na koncu še nekaj minut časa, jim je sveti oče rekel, da ga lahko še kaj vprašajo ali podelijo kakšno svoje razmišljanje.

Duhovnikom se ni treba soočati z brezposelnostjo

Eden izmed jezuitov v formaciji se je navezal na temi komunikacije in mladih, o katerih razmišljajo v teh dneh. Poudaril je, da mu je nekdo rekel, da je ena izmed stvari, s katerimi se duhovnikom ali redovnikom ne bo potrebno nikoli soočiti, brezposelnost. Pri tem sam pomisli na mnogo mladih, ki so zelo dobro izobraženi in pripravljeni, a ne najdejo zaposlitve. In pri tem prizna, da sam težko vidi stvari z njihovega zornega kota, saj ve, da bosta imeli Družba Jezusova in Cerkev zanj vedno kakšno nalogo. V tem vidi izziv za komunikacijo z mladimi, saj ve, da nikoli ne bo imel izkušnje brezposelnosti.

Oseba, ki nima zaposlitve, se čuti brez dostojanstva

»Morda je to eden izmed najbolj perečih in najbolj bolečih problemov za mlade, saj gre prav v srce osebe. Oseba, ki nima zaposlitve, se počuti brez dostojanstva. Spomnim se, da je nekoč v Argentini prišla k meni neka gospa in mi povedala, da njena hči, ki je končala univerzo in govori kar nekaj jezikov, ni mogla najti službe. Povezal sem se z nekaterimi laiki v bližini in so uspeli najti zaposlitev zanjo. Tista gospa mi je napisala sporočilo z naslednjo zahvalo: "Hvala, oče, ker ste pomagali moji hčerki, da je ponovno našla svoje dostojanstvo." Če človek nima dela, mu to vzame dostojanstvo. Ne gre namreč samo za dejstvo, da nekdo ne more jesti, saj gre lahko na Karitas in mu dajo hrano. Problem je, da dejstvo, da domov ne moreš prinesti kruha, vzame dostojanstvo.«

V središču ni več človek, ampak svet financ

»Ko vidimo toliko mladih brez dela, se moramo vprašati, zakaj. Gotovo boste našli razlog: gre za prestrukturirano svetovno ekonomijo, kjer ekonomija, ki je konkretna, prepušča prostor financam, ki so abstraktne. V središču so finance in finance so krute: niso konkretne, ampak abstraktne. Gre namreč za kolektivno predstavo, ki ni konkretna, ampak tekoča ali plinasta. Namesto da bi bila v središču moški in ženska, je v središču svet financ. Mislim, da je to danes velik greh proti dostojanstvu osebe: da se jo prestavi iz njenega središčnega mesta.«

Ekonomija se lahko odpre socialni ekonomiji, finance ne

»Lani sem govoril z eno od vodij Mednarodnega denarnega sklada, ki mi je rekla, da je želela narediti dialog med ekonomijo, humanizmom in duhovnostjo. To ji je uspelo, zato je želela isto storiti tudi s financami, humanizmom in duhovnostjo. Vendar pa je rekla, da to ni bilo možno. Povedala je, da se ekonomija, tudi tržna, lahko odpre socialni tržni ekonomiji, kot je predlagal Janez Pavel II.; finance pa se ne morejo, saj jih ni možno prijeti, so kakor plin. Na svetovni ravni so finance podobne verižnemu pismu. S tem, da v središču ni več oseba, ampak nekaj tako "plinastega" kot so finance, se ustvarjajo praznine v delovnih mestih.«

Potrebna je pogumna ustvarjalnost

»To sem želel reči v splošnem, ker je tukaj začetek problema brezposelnosti, ki je v tvojem vprašanju glede tega, kako razumeti in spremljati mladega, ki se nahaja v takšni situaciji. Bratje, potrebna je ustvarjalnost! V vsakem primeru. Pogumna ustvarjalnost, da bi iskali, kako priti naproti tej situaciji.«

Samomor, odvisnost, gverila: možnosti za mlade brez dela

»Vprašanje, ki si ga zastavil, ni površinsko. Število samomorov mladih je v porastu, vendar pa nekatere vlade ne objavijo natančnih številk: objavijo do določene točke, saj je sramotno. Glavni razlog v skoraj vseh primerih je pomanjkanje dela. Ne čutijo se koristni in končajo … Drugi mladi se ne čutijo, da bi soočili samomor, vendar pa iščejo začasno odtujenost preko odvisnosti. Odvisnost je danes ena izmed poti bega iz tega pomanjkanja dostojanstva. Pomislite, da je za vsakim odmerkom kokaina velika svetovna industrija, ki to omogoča; in kjer se verjetno – nisem gotov – obrača največ denarja na svetu. Spet drugi mladi vidijo preko mobilnega telefona zanimive stvari kot načrt za svoje življenje: in se odločijo, da se pridružijo ISIS-u, saj si mislijo, da bodo imeli vsak mesec vsaj 1000 dolarjev v žepu in nekaj, kar bodo lahko delali. To je realno, to se dogaja. Samomori, odvisnosti in pridružitev gverili so tri možnosti, ki jih imajo danes mladi, kadar nimajo dela.«

Razumeti problem, zganiti se, da bi ga razrešili

»Pomembno je tole: razumeti problem mladih; dati mu čutiti, da ga razumeš, to pomeni komunicirati z njim. In potem se zganiti, da bi razrešili ta problem. Problem ima rešitev, vendar pa je potrebno najti način, potrebna je preroška beseda, potrebna je človeška domišljija, potrebno je storiti veliko stvari. Umazati si roke.
Moj odgovor na tvoje vprašanje je precej dolg, vendar pa so vse to elementi, ki pomagajo sprejeti odločitev v komunikaciji z mladim, ki nima dela. Dobro je, da si spregovoril o tem, saj gre za problem dostojanstva.«

In kaj se zgodi, ko jezuit nima dela?

»In kaj se zgodi, ko jezuit nima dela? Tam je velik problem! Čimprej govori z duhovnim očetom, s predstojnikom in dobro razločuj, zakaj.
Jutri je praznik sv. Petra Fabra: prosite ga, naj nam da milost, da bi se naučili komunicirati.«