Papež Frančišek med splošno avdienco v dvorani Pavla VI. Papež Frančišek med splošno avdienco v dvorani Pavla VI. 

Papeževa kateheza: Ne izgovarjaj v prazno imena Gospoda, svojega Boga

Kateheza med današnjo splošno avdienco, ki je potekala v dvorani Pavla VI., je govorila o spoštovanju Gospodovega imena. Papež je posvaril pred lažnim in hinavskim odnosom z Gospodom ter pozval, naj »vzamemo nase ime Boga«.

Andreja Červek - Vatikan

Papež Frančišek je danes razlagal zapoved iz 2. Mojzesove knjige: »Ne izgovarjaj v prazno imena Gospoda, svojega Boga« (2 Mz 20,7). Gre za povabilo, naj ne žalimo Božjega imena in naj ga neprimerno ne izgovarjamo. Kot je dejal, nas ta jasen pomen pripravi za poglobitev teh dragocenih besed, da namreč Božjega imena ne izgovarjamo po nemarnem, neprimerno.

Kakor oblika brez vsebine

»Ne izgovarjaj« je prevod izraza, ki v hebrejščini in grščini dobesedno pomeni »ne vzemi nase, ne naloži si«. Izraz »v prazno« je jasnejši in pomeni »po nemarnem, neosnovano«. Sklicuje se na prazen ovoj, na neko obliko brez vsebine. 

»To je značilnost hinavščine, formalizma in laži. Uporabljati besede ali uporabljati Božje ime v prazno in brez resnice,« je pripomnil papež.

Ime v Svetem pismu je notranja resnica stvari in predvsem oseb. Ime pogosto predstavlja poslanstvo. Na primer, Abraham v 1. Mojzesovi knjigi (glej 1 Mz 17,5) in Simon Peter v evangelijih (glej Jn 1,42) dobita novo ime, ki nakazuje spremembo smeri v njunem življenju. Resnično spoznanje Božjega imena vodi v preoblikovanje lastnega življenja: od trenutka, ko Mojzes spozna Božje ime, se njegova zgodba spremeni (glej 2 Mz 3,13-15). Ime Boga v judovskih obredih se izgovarja samo na dan velikega odpuščanja in ljudstvu je odpuščeno, ker je po imenu prišlo v stik z življenjem samega Boga, ki je usmiljenje.

Vzeti nase ime Boga

Torej »vzeti nase ime Boga« pomeni prevzeti nase njegovo stvarnost, vstopiti v močan in tesen odnos z Njim. »Za nas kristjane je ta zapoved poziv, da se spomnimo, da smo krščeni v ime Očeta in Sina in Svetega Duha, kakor to izpovemo vsakokrat, ko se pokrižamo, da bi živeli naša vsakodnevna dejanja v iskrenem in dejanskem občestvu z Bogom, to pomeni v njegovi ljubezni.« Frančišek je na tem mestu želel ponovno poudariti, kako pomembno je otroke učiti, da se znajo pokrižati, kar je zbranim na avdienci naložil kot domačo nalogo.

Odnos z Bogom, ki je brez laži in hinavščine

Nadaljeval je z vprašanjem: Ali je mogoče vzeti nase ime Boga na hinavski način, z neko formalnostjo, v prazno? Odgovor je žal pozitiven: »Ja, je mogoče. Lahko se živi lažen odnos z Bogom.« O tem je Jezus govoril učiteljem postave, ki so počeli stvari, a ne tistega, kar je želel Bog. Govorili so o Bogu, a niso izpolnjevali Božje volje. In Jezus je svetoval: 'Naredite, kar vam rečejo, a ne tistega, kar sami počnejo.' »In ta beseda iz dekaloga je ravno povabilo k odnosu z Bogom brez lažnosti in hinavščine, k odnosu, v katerem zaupamo vanj z vsem tistim, kar smo. Navsezadnje, vse dokler ne tvegamo življenja z Gospodom, ko se z roko dotaknemo tega, da je življenje v Njem, ustvarjamo samo teorije.«

Posvečeno bodi tvoje ime

To je krščanstvo, ki se dotakne src. Dejansko srečati Boga. Zakaj se svetniki znajo tako zelo dotakniti src? Ker ne samo govorijo, ampak nekaj premaknejo. Premakne se srce, ko nam sveta oseba govori. V svetnikih vidimo tisto, kar si naše srce zelo želi: pristnost, resnične odnose, radikalnost. To vidimo tudi v »svetnikih izza sosednjih vrat«, kar so mnogi starši, ki otrokom dajejo zgled o verodostojnem, preprostem, iskrenem in velikodušnem življenju.

»Če se množijo kristjani, ki brez dvoličnosti jemljejo nase ime Boga – s tem ko izpolnjujejo prvo zapoved Očenaša 'posvečeno bodi tvoje ime' – se oznanilo Cerkve bolj posluša in je bolj verodostojno. Če naše konkretno življenje kaže ime Boga, se vidi, kako lep je krst in kako velik dar je evharistija, kako plemenita je povezanost našega telesa in Kristusovega telesa. Kristus v nas in mi v Njem, združeni – to ni hinavščina, to je resnica. To ni govorjenje ali papagajska molitev, to je molitev s srcem, je ljubiti Gospoda,« je pojasnil sveti oče.

On si je naložil naše ime vse do konca

Izpostavil je, da od Kristusovega križa dalje ne more nihče prezirati samega sebe in misliti slabo o svojem življenju: »Nihče nikoli! Karkoli je že storil. Kajti ime vsakega med nami je na Kristusovih ramenih. On nas nosi. Vredno je nase vzeti ime Boga, kajti On si je naložil naše ime vse do konca, tudi slabo, ki je v nas. On se je obtežil. Da bi v naše srce položil svojo ljubezen.« Zato Bog razglaša v tej zapovedi: »Vzemi me nase, kajti jaz sem te vzel nase.«

»Kdorkoli lahko kliče sveto ime Gospoda, ki je zvesta in usmiljena ljubezen, v kakršnikoli situaciji se nahaja. Bog ne bo nikoli rekel 'ne' srcu, ki ga kliče iskreno,« je sklenil katehezo papež Frančišek.

Papež prosil za molitev za potovanje na Irsko

Med pozdravi ob koncu avdience je sveti oče zbrane prosil še za molitev, da bi potovanje v Dublin na svetovno srečanje družin bilo trenutek milosti in poslušanja glasu krščanskih družin po vsem svetu.

Zvočni posnetek

Photogallery

Fotografije
Sreda, 22. avgust 2018, 12:29