Dve leti od SDM v Krakovu, "svetovni prestolnici usmiljenja"

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Prvi dan: objem Krakova

Poljaki ter mladi z vsega sveta so na krakovskih ulicah z velikim navdušenjem sprejeli svetega očeta, ki se je najprej odpravil v Vavelski grad. Tam se je srečal s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora. Vsak večer je z balkona nadškofijskega sedeža pozdravil in blagoslovil mlade, kot sta to pred njim storila že Benedikt XVI. in Janez Pavel II.

Zlata vrtnica za Črno Marijo

Naslednji dan je papež Frančišek odšel v svetišče Jasna Gora v Čenstohovi, katero je sv. Janez Pavel II. poimenoval »svetišče naroda«. Najprej se je zaustavil v molitvi v kapeli Črne Marije, kateri je podaril zlato vrtnico – gre za dar papežev ob obisku marijanskih svetišč. Zatem pa je pred svetiščem daroval sveto mašo ob 1050-letnici krsta Poljske. V homiliji je poudaril, da nas Bog rešuje tako, da postane majhen, blizu in konkreten.

Na sprejemno slovesnost z ekološkim tramvajem

Popoldan je sledilo prvo srečanje z mladimi v parku Jordan na travnikih Błonia, kamor se je papež odpravil z ekološkim tramvajem. Spremljala sta ga krakovski nadškof in župan ter petnajst mladih s posebnimi potrebami ter njihovi spremljevalci.

Sprejemna slovesnost: Usmiljenje ima vedno mlado obličje

»Končno se srečamo! Hvala za ta topel sprejem!« S temi besedami je sveti oče pozdravil mlade ter v svojem prvem nagovoru poudaril, da ima usmiljenje vedno mlado obličje: »Cerkev vas danes gleda, še več, svet vas gleda, in se želi učiti od vas, da bi prenovila svoje zaupanje v Očetovo usmiljenje, ki ima vedno mlado obličje in ki nas ne preneha vabiti v svoje kraljestvo, ki je kraljestvo veselja, sreče; kraljestvo, ki nas vodi naprej in je sposobno dati nam moč spremeniti stvari.«  

Auschwitz in Birkenau v znamenju tišine in molitve

Eden najbolj pretresljivih trenutkov apostolskega potovanja na Poljskem je bil obisk Auschwitza in taborišča Birkenau, ki je potekal v znamenju tišine in molitve. Papež Frančišek se je dalj časa ustavil v tihi molitvi na mestu, kjer je sv. Maksimilijan Kolbe ponudil svoje življenje za sojetnika ter v t.i. celici lakote, kjer je kasneje umrl. Srečal se je tudi z desetimi preživelimi iz Auschwitza, s 25 pravičniki med narodi ter molil ob t.i. zidu smrti. V tamkajšnjo častno knjigo je zapisal: »Gospod, usmili se svojega ljudstva, Gospod, odpusti tolikšno krutost.«

Pot križa je edina, ki premaga greh, zlo in smrt

Kot na vsakem Svetovnem dnevu mladih, je bil tudi v Krakovu petkov večer v znamenju križevega pota. Udeležilo se ga je tudi nekaj beguncev iz Sirije, med posameznimi postajami, ki so bile povezane z deli usmiljenja, pa so bile predstavljene različne dobrodelne organizacije. »Ta večer, dragi mladi, vas Gospod ponovno vabi, da postanete protagonisti služenja; iz vas želi narediti konkreten odgovor na potrebe in trpljenje človeštva; želi, da ste znamenje njegove usmiljenje ljubezni za naš čas!« Da bi izpolnili to poslanstvo, vam kaže pot osebne zavzetosti in darovanja vas samih: to je pot križa. »Pot križa je pot sreče zaradi hoje za Kristusom vse do konca, v pogosto dramatičnih okoliščinah vsakdanjega življenja; je pot, ki se ne boji neuspehov, izključenosti ali samote, saj človekovo srce napolni s polnostjo Jezusa.« Pot križa je edina, ki premaga greh, zlo in smrt, ker se izliva v žarečo luč Kristusovega vstajenja, odpira obzorja novega in polnega življenja.

Poklicanost: najosebnejša stran knjige Božjega usmiljenja

V soboto je papež Frančišek pričel z obiskom samostana, v katerem je živela sv. Favstina Kowalska, ter dveh svetišč: svetišča Božjega usmiljenja ter novega svetišča, ki je posvečeno sv. Janezu Pavlu II. in hrani ampulo z njegovo krvjo.Tam je obhajal sveto mašo s poljskimi duhovniki, redovniki, redovnicami, posvečenimi osebami in semeniščniki. V homiliji jih je spomnil, da vsakdo izmed njih v srcu hrani najosebnejšo stran knjige Božjega usmiljenja: »To je zgodovina naše poklicanosti, glas ljubezni, ki je pritegnil in preoblikoval naše življenje, nas privedel do tega, da smo na njegovo Besedo pustili vse in mu sledili (prim. Lk 5,11). Danes s hvaležnostjo poživimo spomin na njegov klic, ki je močnejši od vsakega upiranja in napora.«

Molitveno bdenje: divan zamenjati za par čevljev

Sobotno molitveno bdenje je potekalo na posebej za to priložnost pripravljenem kraju, poimenovanem Campus Misericordiae.  Na njem so bila tudi sveta vrata, skozi katera je papež stopil z nekaterimi mladimi, predstavniki celin. Več kot milijon in pol zbranih mladih je sveti oče pozval, naj ne gradijo zidov, ampak mostove ter poudaril: »Dragi mladi, nismo prišli na svet, da bi "vegetirali", da bi živeli lagodno, da bi iz življenja naredili divan, ki bi nas uspaval; nasprotno, prišli smo zaradi nečesa drugega, da bi pustili sled. … Da bi hodili za Jezusom, je potrebno imeti določeno količino poguma, potrebno se je odločiti in divan zamenjati za par čevljev, ki ti pomagajo hoditi po poteh, ki si jih nisi nikoli predstavljal, po poteh, ki lahko odprejo nova obzorja. …  Bog od tebe nekaj pričakuje, Bog čaka tebe. Bog prihaja, da razbije naše zaprtosti, prihaja, da odpre vrata naših življenj, naših nazorov, naših pogledov. Bog prihaja, da odpre vse, kar te zapira. Vabi te, da bi sanjal, želi ti pokazati, da je svet s teboj lahko drugačen. Tako je: če od sebe ne boš dal najboljšega, svet ne bo drugačen.«

Spomin Boga ni "trdi disk", ampak sočutno srce

Vrhunec Svetovnega dneva mladih v Krakovu pa je bila zaključna sveta maša. Papež je mlade spomnil, da je za Boga vsakdo neprecenljiv: »Bog računa nate zaradi tega, kar si, in ne zaradi tega, kar imaš: v njegovih očeh prav nič ne pomeni, kaj imaš oblečeno ali kakšen prenosni telefon uporabljaš; ni mu pomembno, če si moderen, zanj si pomemben ti – tak, kakršen si. V njegovih očeh si vreden in tvoja vrednost je neprecenjiva.« Sveti oče je spregovoril tudi o pomenu molitve ter poudaril, da želi udeležence Svetovnega dneva mladih Jezus srečevati v njihovem vsakdanjem življenju: »Kako upa, da bo med vsemi stiki in klepeti v vsakem dnevu na prvem mestu zlata nit molitve! Kako si želi, da bi njegova Beseda govorila vsakemu tvojemu dnevu, da bi njegov Evangelij postal tvoj in da bi bil tvoj "navigator" na poteh življenja!«

Zadnje besede, ki jih je papež Frančišek namenil mladim v Krakovu, pa je bilo povabilo, naj zaupajo spominu Boga: »Njegov spomin ni "trdi disk", ki shrani in arhivira vse naše podatke, njegov spomin je nežno sočutno srce, ki se veseli, ko dokončno izbriše vso našo sled zla. Poskusimo tudi mi zdaj posnemati zvest spomin Boga in ohraniti dobro, ki smo ga prejeli v teh dneh.«

Naslednji SDM v Panami

Kot je v navadi, sveti oče ob koncu Svetovnega dneva mladih pove, kje bo potekalo naslednje srečanje. Po zahvalah pri sveti maši je dejal: »Z veseljem vam naznanjam, da bo prihodnji SDM – po dveh na škofijski ravni – leta 2019 v Panami.«