Cerca

Vatican News
Šport je privilegirano področje, kjer se osebe srečajo brez rasnega, spolnega, verskega ali ideološkega razlikovanja Šport je privilegirano področje, kjer se osebe srečajo brez rasnega, spolnega, verskega ali ideološkega razlikovanja  

Papež: Šport – kraj srečevanja, pot posvečevanja

Šport je način srečevanja, formacije, poslanstva in posvečevanja, je zapisal papež Frančišek ob izdaji dokumenta 'Dati najboljše od sebe'. Izdal ga je Dikasterij za laike, družino in življenje. Dokument predstavlja krščanski pogled na šport in človeško osebo.

Andreja Červek - Vatikan

Dikasterij za laike, družino in življenje je izdal novi dokument z naslovom Dati najboljše od sebe. O krščanskem pogledu na šport in človeško osebo. Predsedniku dikasterija, kardinalu Kevinu Farellu, je papež Frančišek poslal pismo. Šport je opisal kot način srečevanja, formacije, poslanstva in posvečevanja.

Kraj srečanja

»Šport je kraj srečanja, kjer se osebe z vseh družbenih ravni in položajev združijo, da bi dosegle skupen rezultat,« zapiše papež Frančišek. »V kulturi, kjer prevladujeta individualizem in odmetavanje mladih in starih generacij, je šport privilegirano področje, kjer se osebe srečajo brez rasnega, spolnega, verskega ali ideološkega razlikovanja in kjer lahko doživimo veselje tekmovalnosti, da bi skupaj dosegli cilj, ko smo del skupine, v kateri se uspeh ali poraz deli med seboj in se preseže. To nam pomaga zavrniti idejo osvajanja cilja in se pri tem osredotočati samo nase.« Potreba po drugem se ne nanaša samo na tovariše v skupini, ampak tudi na voditelje, trenerje, podpornike, družino in vse tiste osebe, ki s svojo zavzetostjo in predanostjo omogočajo, da se »da najboljše od sebe«. Vse to iz športa naredi katalizator izkušenj skupnosti, človeške družine. »Pomembni rezultati se tako v življenju kot v športu dosegajo skupaj, v skupini!« poudari papež.

Način formacije

Na drugem mestu spregovori o športu kot »sredstvu formacije«. Prej ko se začne proces formacije, lažji bo celostni razvoj osebe preko športa. Mladi se zgledujejo po športnikih in se pri njih navdihujejo, zato je potrebno sodelovanje vseh športnikov, vseh starosti in ravni, da bi postali »zgled kreposti, kot so velikodušnost, ponižnost, žrtvovanje, vztrajnost in veselje«. Prispevati bi morali tudi k duhu skupine, spoštovanju, zdravemu egoizmu in solidarnosti z drugimi. Bistveno je, da se vsi zavedajo pomembnosti, ki ga ima zgled pri športni dejavnosti, kajti dobro oranje rodovitne zemlje spodbudi dobro letino, če se le ustrezno obdeluje.

Sredstvo poslanstva in posvečevanja

Šport pa je tudi »sredstvo poslanstva in posvečevanja«. Papež zapiše, da je Cerkev poklicana biti znamenje Jezusa Kristusa v svetu tudi preko športa, ki se organizira v oratorijih, župnijah, šolah, združenjih … Vsaka priložnost je dobra za posredovanje Kristusovega sporočila. »Pomembno je prinesti, sporočiti to veselje, posredovano s športom, ki ni drugega kot odkriti potenciale osebe, ki nas kličejo, naj odkrijemo lepoto stvarstva in človeka, v kolikor je ustvarjen po Božji podobi in podobnosti. Šport lahko odpre pot proti Kristusu na tistih krajih ali v okoljih, kjer ga zaradi različnih razlogov ni mogoče oznanjati na direkten način. Osebe s svojim pričevanjem, ko skupaj prakticirajo šport, so lahko glasniki dobre novice.«

Klic k hrepenenju po svetosti

Papež Frančišek izpostavi, da je šport prav tako klic k hrepenenju po svetosti, zatem pa spregovori še o tesnem odnosu med športom in življenjem, ki ga je treba poglobiti. Šport in življenje se lahko med seboj osvetljujeta, kajti trud za samoizboljševanje v neki športni disciplini je lahko spodbuda, da se posameznik izboljšuje kot oseba v vseh življenjskih vidikih. Takšno prizadevanje nas po Frančiškovem prepričanju postavi na pot, ki s pomočjo Božje milosti lahko vodi v polnost življenja, kar mi imenujemo svetost. »Šport je izredno bogat vir vrednot in kreposti, ki nam pomagajo izboljšati se kot osebe.« Športniku med treningom športna dejavnost pomaga dati najboljše od sebe, brez strahu odkriti njegove meje in se boriti, da je vsak dan boljši. Na ta način tudi vsak kristjan, v takšni meri, v kakšni se posvečuje, postaja vedno bolj rodoviten za svet. »Za kristjana športnika bo svetost torej živeti šport kot sredstvo srečanja, osebnostne formacije, pričevanja in sporočanja veselja, da je kristjan, tistim, ki ga obdajajo.«

Zvočni posnetek
01 junij 2018, 11:24