Papež med poletom iz Ženeve: iz ekumenizma odstraniti prozelitizem

s. Leonida Zamuda, SL – Vatikan

Beseda dneva: srečanje

Sveti oče je najprej odgovoril na vprašanje, kateri so bili zanj najpomembnejši trenutki, ki so zaznamovali dan v Ženevi: »Menim, da je skupna beseda srečanje. Bil je dan raznolikih srečanj, pozitivnih, tudi lepih. Že pri prvem, s predsednikom, ni šlo za običajen vljudnostni dialog, ampak za globok pogovor o svetovnih tematikah.« Sveti oče je poleg dogodkov, ki so jih lahko spremljali vsi, poudaril tudi pomen srečanja med kosilom z vodstvom Svetovnega sveta Cerkva. Po njegovih besedah je bilo tudi to zelo globoko, prisotni pa so se dotaknili mnogih tematik. Največ časa so posvetili mladim, saj so pripadniki vseh veroizpovedi zaskrbljeni zanje – v dobrem smislu, kot je poudaril papež. Posebno zanimanje je bilo za predsinodalno srečanje, ki je potekalo marca v Rimu, saj se ga je udeležilo 315 mladih vseh veroizpovedi, tudi agnostikov, iz vsega sveta.

Nemški škofje in obhajilo v mešanih zakonih

Papež je zatem odgovoril na vprašanje o situaciji po srečanju nemških škofov, ki so v Vatikanu med drugim obravnavali predlog glede prejemanja svetega obhajila v mešanih zakonih, ter o pismu, ki ga je na škof naslovil msgr. Ladaria, prefekt Kongregacije za nauk vere. »Ne gre za nikakršno novost, saj je v Zakoniku cerkvenega prava to, o čemer so govorili nemški škofje, predvideno: obhajilo v posebnih primerih. Oni so gledali problem mešanih zakonov: ali je v tem primeru mogoč prejem obhajila ali ne.« Glede na Zakonik, o tem odločajo škofje delnih Cerkva. Po papeževih besedah pa so nemški škofje želeli sprejeti rešitev za celotno nemško Cerkev, česar pa Zakonik ne predvideva. Sveti oče je podrobneje pojasnil korake, ki so bili do sedaj storjeni na tem področju ter poudaril, da se mu v tem trenutku zdi najboljša rešitev nadaljnja poglobitev vprašanja, temu pa bo po vsej verjetnosti sledil dokument s smernicami za škofe. Pri tem je pohvalil dokument nemških škofov, ki je sad več kot leto dolgega preučevanja omenjene tematike.

Reševanje problema beguncev: vlaganje v izobrazbo

V nadaljevanju pogovora z novinarji je tudi tokrat papež Frančišek spregovoril o vprašanju beguncev: »Veliko sem že govoril o beguncih in kriteriji so tisti, ki sem jih povedal: sprejeti, spremljati, urediti, integrirati.« Sveti oče je poudaril, da so to so kriteriji za vse begunce, ki bežijo zaradi lakote in vojne, vsaka država pa jih mora sprejeti toliko, kolikor jih lahko tudi integrira. Nadalje je izpostavil problem trgovine z migranti in t.i. »zaporov trgovcev z ljudmi«, od koder prihajajo grozovite novice o krutosti nad ženskami in otroki. Države si morajo zato prizadevati najti skupne rešitve. »Problem vojn je težko razrešiti; prav tako problem preganjanja kristjanov na Bližnjem vzhodu in v Nigeriji. Problem lakote pa je mogoče razrešiti.« Mnoge evropske vlade razmišljajo o nujnosti vlaganja v izobraževanje in delo v državah, ki so v težavah in iz katerih je največ beguncev. Sveti oče je opozoril, da v kolektivnem nezavednem obstaja miselnost, da je Afriko potrebno izkoristiti. »To se mora spremeniti z vlaganjem v izobraževanje in vzgojo, saj imajo afriška ljudstva veliko kulturnih bogastev.« Otroci so zelo inteligentni, z dobro vzgojo lahko daleč pridejo.      

Prva človekova pravica je pravica do upanja

Zadnje vprašanje pa je bilo namenjeno miru in vojni. Eno izmed novinark je zanimalo, če bi se morala po papeževem mnenju katoliška Cerkev bolj povezati s t.i. protestantskimi »Cerkvami miru« ter opustiti teorijo »pravične vojne«. »Danes pri kosilu je eden izmed pastorjev rekel, da je morda prva človekova pravica pravica do upanja. Tako smo govorili o krizi človekovih pravic in mislim, da moram pri tem začeti, da bom lahko odgovoril na to vprašanje. Danes se jasno vidi kriza človekovih pravic. Malo se govori o njih, vendar pa ne z močjo, navdušenjem in prepričanjem kot pred 20 leti. Videti moramo, kateri so razlogi zato, da so danes človekove pravice postale relativne. Tudi pravica do miru je relativna. Glede "Cerkva miru" pa menim, da se morajo vse Cerkve, ki imajo tega duha miru, združiti in delati skupaj, kakor smo danes večkrat rekli …  Gre za naročilo, ki nam ga je dal Bog. Mir, bratstvo, združeno človeštvo; konfliktov ne smemo razreševati kakor Kajn, ampak s pogajanji, z dialogom, s posredovanjem. Če govorimo o verstvih miru, se sprašujem, če obstajajo tudi verstva vojne? V skoraj vseh verstvih obstajajo majhne fundamentalistične skupine, če poenostavim. In te iščejo vojne; tudi katoličani imamo koga, ki vedno išče uničenje.«

Ekumenizem ali prozelitizem

Ob koncu pogovora pa je papež Frančišek želel novinarje ponovno spomniti, da je bil dan v Ženevi ekumenski. Zadnja beseda, ki jo je želel predati prisotnim na letalu, da bi o njej razmišljali, je bila zato povezana s tem področjem, o njej pa je govoril s predstavniki Svetovnega sveta Cerkva med kosilom: »V tem ekumenskem gibanju moramo iz slovarja odstraniti besedo "prozelitizem". Ekumenizem ne more obstajati s prozelitizmom: moraš izbrati. Ali si z ekumenskim duhom, ali pa si prozelit.«