Beta različica

Cerca

Vatican News
Papež: "Bližnji vzhod brez kristjanov ne bi bil Bližnji vzhod." Papež: "Bližnji vzhod brez kristjanov ne bi bil Bližnji vzhod."  (Vatican Media)

Papež Frančišek: Nevarnost, da se na Bližnjem vzhodu izbriše kristjane

S svetim očetom so se danes srečali udeleženci 91. plenarnega zasedanja Združenja ustanov za pomoč vzhodnim Cerkvam, znanega pod kratico ROACO, ki letos obhaja 50. obletnico ustanovitve. Papež je opozoril na nevarnost, da se kristjane izbriše z Bližnjega vzhoda.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je pripravljeni govor izročil v branje ter približno sto udeležencev srečanja nagovoril spontano, pri čemer je v ospredje postavil dramatične razmere, v katerih se nahajajo kristjani na Bližnjem vzhodu. »Bližnji vzhod je danes križišče težkih in trpečih situacij. Tudi na Bližnjem vzhodu je nevarnost, da se izbriše kristjane. Bližnji vzhod brez kristjanov ne bi bil Bližnji vzhod,« je zatrdil papež in nadaljeval, da »medtem ko Bližnji vzhod trpi, svetovne sile gledajo Bližnji vzhod brez prevelike zaskrbljenosti za kulturo, vero, življenje teh narodov«. Izpostavil je, da se število kristjanov zmanjšuje in mnogi se ne želijo vrniti, kajti trpljenje je preveliko. »Na Bližnjem vzhodu obstaja velik greh, ubogi ljudje pa trpijo,« so se glasile papeževe besede. »Greh volje oblasti, greh vojne, vsakokrat močnejše … tudi s prefinjenim orožjem. Trpijo pa ljudje, otroci,« je dejal papež in spodbudil, da pa nas Gospod ne pušča samih ter dodal, da Bližnji vzhod zato predstavlja tudi upanje, ki ga mi moramo gojiti.

Papež v izročenem govoru o konkretni solidarnosti ROACO

V izročenem govoru pa sveti oče člane ROACO spodbuja, naj se s hvaležnostjo spominjajo minulega časa v teh petdesetih letih, predvsem pa oseb, ki so dale svoj prispevek k prizadevanju različnih agencij, ki sestavljajo ROACO, in Kongregacije za vzhodne Cerkve, pod okriljem katere ROACO tudi deluje.

Priprava projektov in njihova materialna podpora sta zahvaljujoč velikodušnosti mnogih vernikov po vsem svetu omogočili različnim izrazom katoliških vzhodnih Cerkva, da so se razvijale in nadaljevale evangeljsko pričevanje. Gre za pričevanje, ki je bilo močno preizkušano, pogosto z bolečino in preganjanji, najprej s strani totalitarnih režimov Vzhodne Evrope, zatem pa s strani raznih oblik fundamentalizma in fanatizma z verskim izgovorom ter s konflikti, za katere se zdi, da se nočejo nehati, predvsem na Bližnjem vzhodu. »Konkretna solidarnost, ki ste jo izrazili, je prišla naproti težkim okoliščinam, ki so jih povzročile vojne in migracije, predvsem pa je znala zavarovati samo življenje Cerkva, pastoralne in evangelizacijske dejavnosti, socialne in podporne storitve.« Vse to po papeževih besedah izraža obličje Kristusove Cerkve, ki oznanja evangelij z deli in besedami ter dela navzočo ljubezen samega Boga  do vsakega človeka.

Frančišek izpostavi, da so vzhodne katoliške Cerkve, ki so žive priče apostolskih začetkov, na poseben način poklicane varovati in širiti iskro binkoštnega ognja: »Vsak dan so poklicane na novo odkrivati svojo preroško navzočnost na vsakem kraju, kjer so romarke.« Začenši v Jeruzalemu, svetem mestu, katerega posebna identiteta in poklicanost morata biti obvarovana pred različnimi napetostmi in političnimi prepiri in kjer navzočnost kristjanov zajema iz Duha moč za poslanstvo pričevanja, danes nujno bolj kot kdaj koli prej.

Papež izrazi upanje, da bi iz svetih krajev, kjer so se Božje sanje izpolnile v skrivnosti učlovečenja, smrti in vstajenja Jezusa Kristusa, prišel obnovljeni duh moči, ki bi poživil kristjane v Sveti deželi in na Bližnjem vzhodu pri razumevanju njihove posebne poklicanosti in pri dajanju razloga za vero in upanje. »Da bi sinovi in hčere vzhodnih katoliških Cerkva lahko varovali svoj preroški naboj oznanila Jezusovega evangelija tudi v kontekstih, ki so pogosto bolj sekularizirani od našega Zahoda, kamor prihajajo kot preseljenci ali begunci. Da bi lahko našli sprejem tako na praktični ravni kot v cerkvenem življenju, pri tem pa ohranili in razvijali dediščino svojih tradicij,« pravi papež Frančišek in pripomni, da so tudi zahvaljujoč ROACO zmožni pričevati našim srcem, včasih otrdelim, da je še vedno vredno živeti in trpeti za evangelij, čeprav so manjšina ali celo preganjani, kajti evangelij je veselje in življenje moških in žensk vsakega časa.

Zahvaljujoč dejavnostim ROACO pa tudi Petrov naslednik lahko izpolnjuje svoje poslanstvo, ki se nanaša na iskanje možnih poti proti vidni enosti vseh kristjanov, sklene govor sveti oče: »Ko si prizadevamo s ponižnostjo in iskrenim srcem stisniti roko bratov, ki so bolj daleč, otrok, ki niso nič manj ljubljeni in ne pozabljeni, so tudi z vašo pomočjo vedno bolj slišani in podprti pri hoji kot Cerkev Vstalega, skozi izzive in skozi duhovno in materialno trpljenje na Bližnjem vhodu in v Vzhodni Evropi.«

Zvočni posnetek

Photogallery

Fotografije
22 junij 2018, 14:47