Beta različica

Cerca

Vatican News
Pri papežu Frančišku Rastislav, metropolit pravoslavne Cerkve na ozemlju Češke in Slovaške Pri papežu Frančišku Rastislav, metropolit pravoslavne Cerkve na ozemlju Češke in Slovaške  (ANSA)

Pri papežu Frančišku Njegova blaženost Rastislav

»Blaženost, v veselju vstalega Gospoda sem vesel, da lahko pozdravim vas in delegacijo, ki vas spremlja na tem romanju v Rim in ki ga opravljate prvič kot primas pravoslavne Cerkve na ozemlju Češke in Slovaške.« S temi besedami je papež Frančišek pozdravil Njegovo blaženost Rastislava, metropolita na ozemlju Češke in Slovaške in nadškofa Presova.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Hvaležen sem za Vaš obisk, ki se je zgodil potem, ko je bil lansko leto pri vas v vaši nadškofiji kardinal Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje enosti med kristjani. Zahvaljujem se Vam tudi za bratski pogovor, ki sva ga imela in tudi za prisrčne besede, ki ste mi jih namenili.

Kar je v prid míru in medsebojnemu izgrajevanju

Apostol Pavel je pred poveličanjem Gospoda z darovanjem svojega življenja v tem mestu, pisal Rimljanom: »Prizadevajmo si torej za to, kar je v prid míru in medsebojnemu izgrajevanju« (Rim 14,19). Hvalimo Boga za duhovne vezi, ki so nam skupne in ki nas spodbujajo, da nadaljujemo z medsebojnim izgrajevanjem ter s skupnim prizadevanjem za mir, ki je dar Vstalega. Med temi vezmi želim spomniti na navzočnost tu v Rimu v starodavni baziliki sv. Klemena groba sv. Cirila, apostola Slovanov, katerega pridiganje je razširilo vero na ozemljih, kjer vaša Cerkev opravlja svoje poslanstvo. Pri njegovem grobu ste obhajali božansko liturgijo in tako počastili tega slavnega svetnika, ki ga častijo tako kristjani Vzhoda kot Zahoda. Ravno lik sv. Cirila mi navdihuje tri kratke misli, ki jih želim bratsko podeliti.

Dediščina svetosti, ki nas povezuje

Kot pravi izročilo, sta brata Ciril in Metod, doma iz Soluna, prinesla papežu Adrijanu relikvije sv. Klemena, enega prvih rimskih škofov, ki je umrl v izgnanstvu pod cesarjem Trajanom. Cirilova in Metodova gesta nas spominja, da smo mi kristjani skupaj podedovali – in zato si moramo nenehno podeljevati – neizmerno skupno dediščino svetosti. Med mnogimi pričevalci so v preteklih stoletjih številni mučenci izpovedali zvestobo Jezusu kot sv. Klemen, kakor tudi nedavno, ko je naprimer brezversko preganjanje prizadelo vaše dežele. Še danes je trpljenje številnih zaradi evangelija preganjanih bratov in sester nujen poziv, ki nas nagovarja, da iščemo večjo edinost. Naj nam zgled Cirila in Metoda pomaga ovrednotiti to dediščino svetosti, ki nas že povezuje.

Evangelizacija in kultura

Drugi vidik, na katerega nas spominjata sveta slovanska apostola, pa je glede odnosa med evangelizacijo in kulturo. Prihajajoč iz bizantinske kulture sta sveta brata imela pogum prevesti evangeljsko sporočilo v jezik, dostopen slovanskim ljudstvom Velike Moravske. Udejanjila sta evangelij v določeno kulturo in tako povzročila razvoj kulture same. Apostolat svetih Cirila in Metoda, ki ju je papež Janez Pavel II. razglasil za sozavetnika Evrope, ostane tudi za nas danes model evangelizacije. Za oznanilo Gospoda pa ne zadostuje potrditev shem preteklosti, ampak je potrebno prisluhniti Svetemu Duhu, ki nam vedno navdihuje nove in pogumne poti za evangelizacijo sodobnikov. To počne tudi danes celo v deželah, ki so tradicionalno krščanske, a pogosto zaznamovane s sekularizacijo in indiferentnostjo.

Pristna predhodnika ekumenizma

Od svetih Cirila in Metoda hočem izluščiti še naslednjo spodbudo. Uspela sta namreč prerasti ločitve, ki so se pojavile med krščanskimi skupnostmi različnih kultur in izročil. V tem smislu lahko rečemo, da sta bila »pristna predhodnika ekumenizma« (Janez Pavel II., Slavorum Apostoli, 14; CD 27,14). Spominjata pa nas tudi na to, da enost ne pomeni uniformiranosti, temveč spravo različnosti v Svetem Duhu. Da bi nas pričevanje svetih Cirila in Metoda spremljalo na poti proti polni enosti in nas spodbujalo živeti to različnost po skupnostih ter da ne bi obupali na naši poti, saj smo jo poklicani izpolniti po Gospodovi volji in to z veseljem.  Glede tega sem vesel dejavne udeležbe vaše Cerkve v Mešani mednarodni komisiji za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in pravoslavno Cerkvijo, po tukaj navzočem nadškofu Juraju. Tej komisiji, ki je leta 2016 v Chietiju sprejela dokument o odnosu med primatom in koncilskostjo v prvem tisočletju, želim, da bi mogla nadaljevati s poglabljanjem dialoga o tej temi.

Prošnja za polno enost

Blaženost, dragi bratje, še enkrat se vam zahvaljujem za vaš obisk, ki je dar v rasti medsebojnega izgrajevanja in utrjuje naše duhovne in prijateljske vezi. Gospoda, na priprošnjo svetih Cirila in Metoda prosim, da bi lahko nekega dne dosegli polno enost, proti kateri sedaj hodimo. Prosim vas, da izročite vašim vernikom moje molitveno zagotovilo ter prisrčen pozdrav v vstalem Kristusu. Nad vse vas kličem Gospodov blagoslov ter varstvo Božje Matere. Prosim pa vas tudi, da v vaših molitvah odmerite prostor tudi zame.

Prisluhni papeževemu govoru

Photogallery

Utrinki z obiska
11 maj 2018, 13:22