Papežu poklonili kopijo Caravaggieve slike Klic sv. Mateja

Andreja Červek -Vatikan

Caravaggievo delo Klic sv. Mateja je papežu Frančišku zelo blizu. Nahaja se v rimski cerkvi Sv. Ludvika, pred katero se je papež pogosto zaustavljal, ko je prihajal v Rim kot kardinal Bergoglio. Kopijo slike je papežu poklonil ustanovitelj delavnice Tifernate, Stefano Lazzari, ki ga je sveti oče včeraj sprejel skupaj z delegacijo Sky in Vatican Media. Sky in produkcijska hiša Magnitudo Film sta v sodelovanju z Vatican Media posnela dokumentarni film Caravaggio, duša in kri, ki je v kinematografe prišel februarja letos.

»Neizmeren privilegij in veliko vznemirjenje,« je srečanje s papežem opisala Cosetta Lagani, umetniška direktorica pri Sky. Kot je pojasnila, so v filmu želeli predstaviti cestninarja Mateja s Frančiškovo interpretacijo. Sveti oče je namreč v svojih nagovorih večkrat spomnil na to Caravaggievo delo, kjer vidimo mladega Mateja, zatopljenega v štetje denarja, medtem ko ga nenadoma osvetli Božja luč in ga Jezus pokliče, naj hodi za njim.

Dokumentarec se umešča v serijo umetnostnih filmov o velikih italijanskih umetnikih, ki jih Sky pripravlja v sodelovanju z Vatikanom. Leta 2013 je izšel film Vatikanski muzeji, leta 2016 Sv. Peter in papeške bazilike v Rimu. Lani je izšel dokumentarec z naslovom Raffaello – prvak umetnosti. Konec letošnjega leta je načrtovan še Michelangelo – neskončnost.

»Med srečanjem je papež spodbudil, naj nadaljujemo s projekti, ki smo jih začeli; s projekti, ki predstavljajo kulturo lepega po vsem svetu in umetnost približajo gledalcem vseh družbenih slojev,« je dejala Cosetta Lagani. Caravaggia v filmu interpretira Emanuele Marigliano, ki ga je režiser Jesus Garces Lambert odkril med snemanjem v Neaplju. Emanuelova življenjska zgodba je »zgodba sodobnega sv. Mateja«, je povedala Laganijeva. Fant iz bližine Neaplja pozna tako temo kot luč. Za sabo ima težko preteklost. S svojo življenjsko izkušnjo je izredno dobro in brez filtrov znal interpretirati notranji nemir, ki ga je živel Caravaggio. Vloga v dokumentarcu je bila prelomnica za Emanuela, ki je prej bil električar, danes pa dela v odboru za prekvalifikacijo v neapeljskem predelu Scampia ter po lokalnih šolah predstavlja film o Caravaggiu. Ustvarjalci dokumentarnega filma med drugim tudi želijo, da bi se ga lahko predvajalo v italijanskih zaporih ter tako posredovalo sporočilo lepote in upanja.