Papež o zakramentu birme: Brez moči Svetega Duha ne moremo storiti ničesar

Andreja Červek - Vatikan

Biti sol in luč za druge

Po katehezah o krstu nas dnevi, ki sledijo prazniku binkošti, vabijo k premišljevanju o pričevanju, ki ga Sveti Duh spodbuja pri krščencih, ko premakne njihova življenja in jih odpre za dobro drugih, je dejal papež Frančišek med splošno avdienco, ki je tudi danes potekala na Trgu sv. Petra. Jezus je svojim učencem zaupal pomembno poslanstvo: »Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta« (prim. Mt 5,13-16). Gre za podobi, ki nas usmerjata v razmislek o našem obnašanju, kajti tako premalo kot preveč soli naredi jed neokusno, kakor nam tudi preslaba in premočna luč onemogoča, da bi videli. »Tisti, ki nas zares lahko naredi za sol, ki daje okus in preprečuje pokvarljivost, in za luč, ki razsvetljuje svet, je samo Kristusov Duh!« je izpostavil sveti oče in dodal, da je to dar, ki ga prejmemo po zakramentu birme.

Brez moči Svetega Duha ne moremo storiti ničesar

Ta zakrament imenujemo tudi confirmatio, potrditev, ker potrjuje krst in okrepi krstne milosti (glej KKC, 1289); ter krizmanje, ker Duha prejmemo preko maziljenja s krizmo, posvečenim oljem – izraz spominja na Kristusa, maziljenega s Svetim Duhom.

V krstu se preroditi v božansko življenje je torej prvi korak. A zatem je potrebno, da se obnašamo kot Božji otroci oziroma postajamo podobni Kristusu, ki deluje v sveti Cerkvi, in postanemo del njegovega poslanstva v svetu. Za to poskrbi maziljenje Svetega Duha, kajti brez njegove moči človek ni nič. »Brez moči Svetega Duha ne moremo storiti ničesar. Duh nam daje moč, da gremo dalje,« je poudaril papež. »Kakor je bilo vse Jezusovo življenje prežeto z Duhom, tako je tudi življenje Cerkve in vsakega njenega člana pod vodstvom istega Duha.«

Dih Kristusa Vstalega z življenjem napolni pljuča Cerkve

Jezus, spočet v Devici od Svetega Duha, začne svoje poslanstvo, potem ko stopi iz reke Jordan in se nanj spusti Duh ter ga posveti (prim. Mr 1,10; Jn 1,32). V shodnici v Nazaretu Jezus to jasno pove, ko uporabi besede preroka Izaija in tako razloži svoje mesijansko poslanstvo: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim« (Lk 4,18). Po papeževih besedah je to Jezusova osebna izkaznica, Jezus se predstavi kot Maziljenec, ki je bil maziljen od Svetega Duha.

Jezus je poln Svetega Duha in je izvir Duha, kakor je obljubil Oče (prim. Jn 15,26; Lk 24,49; Apd 1,8; 2,33). Zvečer na dan velike noči je Jezus dihnil v svoje učence in jim rekel: »Prejmite Svetega Duha« (Jn 20,22); in na binkoštni dan je Duh prišel nad apostole (prim. Apd 2,1-4). Kot je dodal Frančišek, »dih Kristusa Vstalega z življenjem napolni pljuča Cerkve in pravzaprav tudi usta učencev, ki se polna Svetega Duha odprejo in vsem oznanjajo velika Božja dela« (prim. Apd 2,1-11).

Sveti Duh je velik Božji dar

Binkošti, ki smo jih obhajali v nedeljo, so za Cerkev to, kar je za Kristusa bilo maziljenje z Duhom v Jordanu; oziroma binkošti so misijonarska spodbuda, da življenje potrošimo za posvečenje ljudi, v Božjo slavo. Če Duh deluje v vsakem zakramentu, na prav poseben način deluje v zakramentu birme, ko verniki prejmejo Svetega Duha kot dar. Med maziljenjem škof reče: »Prejmi dar Svetega Duha.« To je velik Božji dar, je dodal papež. »Vsi mi imamo v sebi Duha. Duh je v našem srcu, v naši duši. Duh nas vodi v življenju, da bi postali prava mera soli in luči za ljudi.«

Če nas pri krstu Sveti Duh potopi v Kristusa, nas pri birmi Kristus napolni s svojim Duhom in nas tako posveti kot svoje priče, ki so deležne istega načela življenja in poslanstva v skladu z načrtom nebeškega Očeta. Pričevanje, ki ga dajejo potrjeni (birmani), kaže na sprejem Svetega Duha in poslušnost njegovemu ustvarjalnemu navdihu. Da smo prejeli dar Duha pa vidimo, če opravljamo dela Duha in govorimo besede, ki nas jih uči Duh (prim 1 Kor 2,13). »Krščansko pričevanje pomeni delati samo in vse tisto, kar nas Kristusov Duh prosi, pri čemer nam daje moč, da to tudi izpolnimo,« je sklenil katehezo papež Frančišek.