Papež: Družina – kraj ljubezni, vere in nežnosti
Andreja Červek – Vatikan
»Družina je prva skupnost, kjer se poučuje in se uči ljubiti. Je privilegirano okolje, kjer se poučuje in se uči tudi vero, kjer se uči delati dobro,« je dejal papež med avdienco, ki je potekala v dvorani Pavla VI. Izpostavil je, da je zdravje družine odločilno za prihodnost sveta in Cerkve, pri čemer je treba upoštevati številne izzive in težave, ki se danes pojavljajo v vsakdanjem življenju. Ko se namreč srečamo z grenko realnostjo, ko čutimo bolečino, ko nas zajame izkušnja zla in nasilja, se lahko vse to razume in preseže v družini, v njenem življenju občestva in ljubezni.
Tudi družina je zaznamovana s trpljenjem
A tudi družina, kakor vsaka človeška stvarnost, je zaznamovana s trpljenjem, je nadaljeval papež. O tem govorijo mnoge svetopisemske strani: bratomorno nasilje Kajna nad Abelom, prepiri med Abrahamovimi otroki in ženami, Izak in Jakob, nesreče, ki doletijo Davida, Tobijevo trpljenje, Jakobova bolečina. Tudi življenje svete družine je poznalo boleče dogodke, kot je beg Marije in Jožefa, ki sta se z malim Jezusom zatekla v Egipt. Marija je o vseh teh stvareh premišljevala v srcu. In Jezus, Božji Sin in Marijini Sin, je tudi sam videl, poslušal, trpel in se radoval, ko je v svojem srcu doživljal nezgode oseb, ki jih je srečeval: Petrova tašča, ki je bila bolna, Marta in Marija, ki jočeta za umrlim bratom Lazarjem, vdova iz Naima, ki je izgubila edinega sina, stotnik, ki je trpel zaradi težke bolezni drage mu osebe. Jezus je vedno sposoben postaviti se na isto valovno dolžino z osebami, ki prosijo za zdravje ali neutolažljivo jokajo.
Jezus je blizu družinam
Tudi Cerkev na svoji vsakodnevni poti pozna skrbi in napetosti družin, generacijske konflikte, družinsko nasilje, ekonomske težave, pomanjkanje dela. Sveti Duh jo vodi, da je kakor tovarišica na poti blizu družinam, predvsem tistim, ki preživljajo kakšno krizo ali živijo kakšno bolečino, ter tudi da pokaže končni cilj, kjer bosta smrt in bolečina za vedno izginila.
»Jezus nas na življenjski poti nikoli ne zapusti,« je izpostavil papež. »Z usmiljenjem sledi in spremlja vse ljudi, na poseben način pa družine, ki jih posvečuje v ljubezni. Njegova navzočnost se kaže preko nežnosti, božanja, objema mame, očeta, otroka. Družina je kraj nežnosti.« Zato se Bog v spisih pokaže kot oče in tudi kot mati, ki neguje in hrani.
Cerkev nas kakor skrbna mati uči ostajati trdni v Bogu, ki nas ljubi in podpira. Če izhajamo iz te temeljne notranje izkušnje, lahko po papeževih besedah prestanemo vse življenjske neprijetnosti in pripetljaje, agresije sveta, prevare in napake drugih in nas samih. Samo če začnemo pri tej trdni notranji izkušnji, smo lahko sveti v vztrajanju v dobrem, ki z Božjo milostjo premaga vsako zlo.
Družina – kraj posredovanja vere
Sveti oče je ob koncu še dejal, da se v družini posreduje tudi vera. Tu se uči ponižne in preproste molitve, ki je obenem odprta za upanje, spremlja pa ga veselje, ki prihaja iz globoke harmonije med osebami, iz lepote biti skupaj in se od blizu podpirati na življenjski poti, kljub vsem našim omejitvam. Družina prav tako daje človeško uravnoteženost, modrost in vrednote. »Dobra družina posreduje tudi civilne vrednote, goji občutek pripadnosti družbenemu telesu, uči lojalnega in poštenega državljanskega obnašanja. Narod se ne more ohraniti, če družine ne opravljajo te naloge. Prva državljanska vzgoja se prejme v družini,« je še dejal papež Frančišek.