Papež: Cilj diplomatskega delovanja je razvoj

Andreja Červek - Vatikan

»Potrpežljivo delo mednarodne diplomacije pri pospeševanju pravičnosti in harmonije v orkestru narodov je osnovano na skupnem prepričanju o enotnosti naše človeške družine in o prirojenem dostojanstvu vseh njenih članov,« je dejal papež Frančišek. »Zato je Cerkev prepričana, da mora splošni cilj vsega diplomatskega delovanja biti razvoj – celostni razvoj vsake osebe, moškega in ženske, otroka in starostnika, ter razvoj narodov znotraj globalnega okvirja dialoga in sodelovanja v službi skupnega dobrega.«

Moralna odgovornost

Papež je spomnil, da so Združeni narodi pred 70. leti sprejeli Splošno deklaracijo človekovih pravic. Ta obletnica bi po Frančiškovih besedah morala biti poziv k obnovljenemu duhu solidarnosti v odnosu do vseh naših bratov in sester, predvsem tistih, ki trpijo zaradi revščine, bolezni in zatiranja. »Nihče ne more ignorirati naše moralne odgovornosti pred izzivom globalizacije brezbrižnosti, sprenevedati se pred tragičnimi krivičnimi situacijami, ki terjajo takojšen humanitarni odgovor,« je poudaril.

Učinkovito odgovoriti na današnje izzive

Nadaljeval je, da živimo v času zares epohalnih sprememb, kar zahteva modrost in razločevanje s strani vseh, ki jim je mar za mirno in cvetočo prihodnost generacij, ki še prihajajo. »Moja želja je,« je papež dejal zbranim veleposlanikom, »da bi vaši navzočnost in dejavnost v diplomatski skupnosti pri Svetem sedežu prispevali k rasti tistega duha sodelovanja in vzajemne soudeleženosti, ki je bistven za učinkovit odgovor na današnje radikalne izzive.« Zagotovil je, da Cerkev podpira vsako prizadevanje za sodelovanje, ki je brez nasilja in brez prevare, ki je usmerjeno v izgradnjo sveta v duhu pristnega bratstva in miru.

Delati za mir in spravo

Med najnujnejšimi humanitarnimi vprašanji, ki se zdaj nahajajo pred mednarodno skupnostjo, je papež Frančišek izpostavil sprejemanje, zaščito, podporo in integracijo oseb, ki bežijo pred vojno in lakoto ali pa so zaradi diskriminacije, preganjanj, revščine in propadanja okolja prisiljeni zapustiti svoja ozemlja. Kot je poudaril, ta problem vsebuje etično razsežnost, ki presega narodne meje in omejene poglede na lastno varnost in interes. »Kljub kompleksnosti in delikatnosti političnih in družbenih vprašanj so posamezne države in mednarodna skupnost poklicane, da v skladu s svojimi zmožnostmi na najboljši način prispevajo k delu za mir in spravo, preko odločitev in politik, ki so zaznamovane predvsem s sočutjem, dolgoročnostjo in pogumom,« je še dejal.