Frančišek posvečenim osebam o molitvi, uboštvu in potrpežljivosti

Andreja Červek - Vatikan

V molitvi se vračati k prvemu klicu

Sveti oče je med srečanjem spregovoril o molitvi, uboštvu in potrpežljivosti, ki so trije stebri posvečenega življenja. »Molitev je vedno se vrniti k prvemu klicu,« je dejal. »Vedno se vrniti k tisti Osebi, ki me je poklicala. Molitev posvečenega, posvečene je vedno vrniti se h Gospodu, ki me je povabil, naj sem mu blizu.« Molitev je tista, ki posvečeni osebi pomaga, da dela za Gospoda, ne za lastne interese ali za ustanovo, ampak za Gospoda. Papež je izpostavil besedo radikalnost, kar pomeni, vse pustiti za Gospoda. Molitev v posvečenem življenju je zrak, ki pomaga dihati tisti prvi klic in ga obnavljati. »Brez tega zraka ne moremo biti dobre posvečene osebe,« je dodal. »Morda smo lahko dobre osebe, kristjani, katoličani, ki naredijo veliko dobrega v Cerkvi, a posvečenje je treba vedno obnavljati v molitvi in v srečanju z Gospodom.« Cerkev potrebuje moške in ženske, ki molijo v tem tako zelo bolečem trenutku človeštva.

Uboštvo – mati, ki daje rodovitnost

Drugi pomemben steber posvečenega življenja je uboštvo. »Uboštvo je mati, je mejni zid posvečenega življenja,« je nadaljeval papež Frančišek. Brez uboštva ni rodovitnosti v posvečenem življenju. Je prav tako zid, ki varuje pred posvetnostjo. Hudič namreč vstopa skozi žepe. Majhne skušnjave proti uboštvu so rane za pripadnost telesu posvečenega življenja. Frančišek je opozoril na tri stopnice, ki vodijo od verske posvečenosti k verski posvetnosti, kajti veliko posvečenih oseb je posvetnih. Najprej je to denar, kar pomeni pomanjkanje uboštva. Druga stopnica je nečimrnost. Tretja pa nadutost, ošabnost. »Uboštvo je torej mati, ki nas naredi še bolj posvečene in nam omogoča, da vse bogastvo izročimo Gospodu, je zid, ki nas brani pred posvetnim razvojem, ki zelo škoduje vsaki posvečenosti,« je dejal.

Vstopiti v potrpežljivost

Nazadnje je sveti oče spregovoril še o potrpežljivosti. Ko je Jezus šel na Oljsko goro, je »vstopil v potrpežljivost«, je pojasnil. Brez potrpežljivosti, kar pomeni brez sposobnosti trpeti, brez zmožnosti »vstopiti v potrpežljivost«, posvečeno življenje ne more vzdržati, bo le nekaj na pol. Brez potrpežljivosti lahko razumemo notranje spore v kongregacijah, saj ni potrpežljivosti, da bi prenašali drug drugega. A ne samo potrpežljivost v skupnosti, pomembna je tudi potrpežljivost pred trpljenjem sveta. Nositi na svojih ramenih probleme in trpljenje sveta. Vstopiti v potrpežljivost kakor Jezus. »To je ključna točka, ne samo za izognitev notranjim prepirom, ki so pohujšanje, ampak za biti posvečena oseba,« je še dejal papež Frančišek.

Kardinal Braz de Aviz: Da bi Jezusovo novo vino obnovilo naše mehove

Mednarodni simpozij poteka od 3. do 5. maja v Rimu. Udeleženci pripadajo ustanovam posvečenega življenja, družbam apostolskega življenja, sekularnim inštitutom, novim inštitutom in tudi cerkvenim združenjem in gibanjem. Kot je dejal prefekt kongregacije, kardinal João Braz de Aviz, med otvoritvenim nagovorom, »predstavljamo številčno ljudstvo v Cerkvi in skupaj poskušamo omogočiti, da bi Jezusovo novo vino obnovilo mehove posvečenega življenja, da bi tako doživeli veselje evangelija in pomagali Gospodu pri prinašanju evangelija mnogim drugim, ki prihajajo k nam«. Simpozij želi v ospredje postaviti temo posvečenja in obuditi razpravo o nekaterih posameznih vprašanjih. »Jasneje se zavedati krstne posvečenosti, ki nas je prerodila kot Božje otroke in nas naredila za brate in sestre po Gospodovem trpljenju, smrti in vstajenju, nam bo v sedanjih okoliščinah lahko pomagala, da bomo bolje razumeli smisel drugačnih oblik posvečenosti, ki pa so komplementarne znotraj Božjega ljudstva,« je dejal kardinal.