"Ali smo takrat, ko gremo k obhajilu, gotovi, da je tam Kristus živ, vstali? Ne gre le za malo blagoslovljenega kruha. Ne, je Jezus! Kristus je živ, je vstali "Ali smo takrat, ko gremo k obhajilu, gotovi, da je tam Kristus živ, vstali? Ne gre le za malo blagoslovljenega kruha. Ne, je Jezus! Kristus je živ, je vstali 

Papež med mašo: Prosimo za milost, da bi verovali, da Kristus živi!

V homiliji med sveto mašo v župniji Sv. Pavla od križa je papež Frančišek razmišljal o evangeliju ter drugem berilu 3. velikonočne nedelje. Najprej je spregovoril o veselju in veri učencev ob srečanju z vstalim Jezusom.

Učenci so vedeli, da je Jezus vstal, a ta resnica ni vstopila v njihovo srce

»Učenci so vedeli, da je Jezus vstal, saj jim je to zjutraj povedala Marija Magdalena. Potem ga je videl Peter, nato sta učenca, ki sta se vrnila iz Emavsa, pripovedovala o srečanju z vstalim Jezusom. Vedeli so: vstal je in živi. Vendar pa ta resnica ni vstopila v njihova srca. Poznali so jo, vendar pa so dvomili. Morda so imeli tisto resnico raje v mislih. Manj nevarno je imeti določeno resnico v mislih, kakor v srcu. Medtem, ko so bili vsi zbrani, se jim je prikazal Gospod. Najprej so se prestrašili in so mislili, da je prikazen. Vendar pa jim je Jezus sam rekel: "Ne, poglejte, potipljite me. Poglejte rane. Prikazen nima telesa. Poglejte, jaz sem!" Zakaj niso verjeli? Zakaj so dvomili? V evangeliju je beseda, ki nam to razloži: "Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili ..." Od veselja niso verjeli. Njihovo veselje je bilo zelo veliko; gre za veselje, ki vodi h Kristusu.

Povrnjena duhovna mladost

To se zgodi tudi nam, ko nam kdo pove lepo novico. Preden jo sprejmemo v srcu, rečemo: "Ali je res? Kako veš? Kje si to slišal?" To storimo zato, da bi bili gotovi. Predstavljajte si, kako je moralo biti za učence, če se to dogaja nam že v majhnih stvareh! Veselje je bilo tako veliko, da je bilo bolje reči: "Ne, jaz ne verjamem." Ampak bil je tam! Da, vendar niso mogli verjeti; niso mogli sprejeti; niso mogli dopustiti, da bi v srce vstopila tista resnica, ki so jo gledali. In na koncu so seveda verjeli. In to je "povrnjena duhovna mladost", ki nam jo podarja Gospod, kot smo slišali v glavni prošnji: "Bog, naš Oče, svojemu ljudstvu si vrnil duhovno mladost, naj se zato nenehno raduje." Mi smo navajeni, da se z grehom postaramo. Greh postara srce, vedno. Tvoje srce naredi trdo, staro, utrujeno. Greh utrudi srce in nekoliko izgubimo vero v Vstalega Kristusa in si morda mislimo: "Ne, mislim, da ne ... to bi bilo veliko veselje ... Da, živ je, ampak je v nebesih zaradi svojih zadev." Vendar pa sem jaz njegova zadeva. Vsak izmed nas! A te povezave nismo sposobni storiti.

Greh nas postara, vstali Jezus nas prenavlja

Apostol Janez v drugem berilu pravi: "Če pa se kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu." Ne bojte se, On odpušča. On nas prenavlja. Greh nas postara, Jezus, vstali, živi pa nas prenavlja. To je moč vstalega Jezusa. K zakramentu sprave pristopimo zato, da bi bili prenovljeni, pomlajeni. In to stori Vstali Jezus. Vstali Jezus je tisti, ki je med nami: on bo tukaj, na oltarju; je v Besedi; Kristus je tisti, ki nas želi varovati, je naš zagovornik, kadar grešimo, da bi nas pomladil.

Obhajilo: ne le blagoslovljen kruh, ampak vstali Kristus

Bratje in sestre, prosimo za milost, da bi verovali, da je Kristus živ, da je vstal! To je naša vera in če to verujemo, so vse druge stvari drugotnega pomena. To je naše življenje, to je naša resnična mladost. Kristusova zmaga nad smrtjo, Kristusova zmaga nad grehom. Kristus živi.« Pri tem je sveti oče poudaril, naj pomislimo, če smo takrat, ko gremo k obhajilu, gotovi, da je tam Kristus živ, da je vstali. Ne gre le za malo blagoslovljenega kruha. Ne, je Jezus! Kristus je živ, je vstali med nami in če ne verjamemo tega, ne bomo mogli biti nikoli dobri kristjani.

Če želimo storiti nekaj dobrega, nas k temu spodbuja vstali Jezus

"Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili." Prosimo Gospoda za milost, da nam veselje ne bi preprečevalo, da bi verovali; prosimo za milost, da bi se dotaknili vstalega Jezusa: da bi se ga dotaknili v srečanju preko molitve; v srečanju preko zakramentov; v srečanju z njegovim odpuščanjem, ki je povrnjena duhovna mladost Cerkve; v srečanju z bolnimi, ki jih obščemo, z zaporniki, s tistimi, ki so potrebni pomoči, z otroki ter ostarelimi. Če želimo storiti nekaj dobrega, je vstali Jezus tisti, ki nas spodbuja k temu. Vedno je veselje tisto, ki nas dela mlade.
Prosimo za milost, da bi bili vesela skupnost, saj je vsak izmed nas gotov, ima vero in je srečal vstalega Jezusa. 

Prisluhni homiliji papeža Frančiška med sveto mašo v rimski župniji
Ponedeljek, 16. april 2018, 15:52