Papež Frančišek je v konzistorni dvorani sprejel člane angleškega rimskega kolegija Papež Frančišek je v konzistorni dvorani sprejel člane angleškega rimskega kolegija 

Papež Frančišek sprejel člane angleškega kolegija

»Dragi bratje in sestre. Pozdravljam predstojnike in gojence Častitljivega angleškega kolegija v letošnjem letu, v katerem so različne pomenljive obletnice v življenju Cerkve v Angliji in Walesu.« S temi besedami je papež Frančišek pozdravil okoli petdeset članov rimskega angleškega kolegija, ki jih je danes dopoldne sprejel v avdienco v konzistorni dvorani.

»Rektorju se zahvaljujem za njegove prijazne besede. Današnje srečanje mi ponuja priložnost, da vam kot oče in iz srca neposredno spregovorim! Medtem ko hodite po svoji poti odgovora na Gospodov klic, bi z vami rad podelil nekaj spodbudnih besed. Predvsem molim, da bi lahko rastli v poglabljanju svojega odnosa z Gospodom ter v pozornosti do drugih, še posebej do najbolj pomoči potrebnih. Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega sta dva mejnika našega življenja (prim. Mr 12,30-31).

Ljubezen do Boga

Prvič, ljubezen do Boga. Lepo je gledati mlade, ki se pripravljajo, da bi sprejeli stalno obveznost do Gospoda, ki bo trajala vse življenje. To je za vas težje, kot je bilo zame in sicer zaradi današnje »kulture začasnega«. Da bi premagali ta izziv in da vam pomaga dati pristno obljubo Bogu, je življenjskega pomena med temi leti v semenišču hraniti vaše notranje življenje tako, da se naučite odznotraj zapirati vrata svoje notranje celice. Na ta način bo okrepljeno vaše služenje Bogu in Cerkvi in boste našli mir in srečo, ki ju lahko samo Jezus da (prim. Jn 14,27). Tedaj bo vam, kot veselim Kristusovim pričevalcem namenjeno spoštovanje, ki ga je sv. Filip Neri izrekel vašim prednikom, mučencem: »Salvete flores martyrum« (Pozdravljeni, mučencev cvet!).

Ljubezen do bližnjega

Drugič, ljubezen do bližnjega. Kot veste, nismo Kristusove priče, da bo to nam v korist, ampak za druge in to v nenehnem služenju. To služenje pa skušamo ponuditi in sicer ne iz preprostega čutenja, ampak iz pokorščine Gospodu, ki poklekne, da umije noge svojim učencem (prim. Jn 13,34). Prav tako pa ne moremo živeti kot misijonarski učenci v osamitvi, temveč vedno v sodelovanju z drugimi duhovniki, redovniki in laiki, tako moškimi kot ženskami. Včasih je težko ljubiti bližnjega in za to, da bo naše služenje učinkovito, neprenehoma potrebujemo »osredinjenost in trdnost v Bogu, ki nas ljubi in podpira. Izhajajoč iz te notranje trdnosti je možno s potrpežljivostjo in vztrajanjem v dobrem prenašati druge« (Apostolska spodbuda Gaudete et exsultate, 112). Ta notranja trdnost, ta zvesta ljubezen, značilna za življenje mučencev vašega kolegija, in to je bistveno za nas, ki skušamo hoditi za Jezusom,  ki nas kliče kljub naši revščini, da bi služili njegovemu veličastvu, saj on sredi revežev razodeva svoje veličastvo.

Skupnostno življenje

Eden od načinov po katerem lahko raste naša ljubezen do Boga in do bližnjega je skupnostno življenje. Gotovo ni naključje, da je skupnost vašega semenišča rodila štiriinštirideset mučencev tako, da jih je napravila sposobne brez odlašanja izreči misijonarsko prisego, ki jo je prvič izrekel na praznik sv. Jurija leta 1578 sv. Ralph Sherwin. Pod vodstvom in navdihom teh svetnikov, upam, da boste sposobni razviti tisto »mistično kontemplativno bratstvo, ki zna gledati sveto veličino bližnjega, ki zna najti Boga v vsakem človeškem bitju, ki zna prenašati tegobe skupnega življenja« (Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 92).

Prerasti strah

V krščanskem življenju pa je pred vsakim od nas pomembna ovira in to je strah. Prerastemo ga lahko z ljubeznijo, molitvijo in dobrim humorjem (prim. Apostolska spodbuda Gaudete et exsultate, 126, molitev, ki jo pripisujejo sv. Tomažu Moru). S takšnim načinom, upam, da ne boste imeli strahu pred težavami, preizkušnjami in pred nenehnim bojem proti grehu. Spodbujam pa vas tudi, da se ne bi bali samih sebe. Ob zgledu vašega nebeškega zavetnika, sv. Tomaža Canterburyjskega, - ki ni dovolil svojim preteklim grehom in svojim človeškim omejenostim, da bi preprečevali služenje Bogu vse do konca, - boste, ne samo sposobni prerasti svoje strahove, ampak boste lahko pomagali drugim prerasti njihove.

Resnični prijatelji

In končno, če boste gojili prijateljstva, dobre in zdrave odnose, ki vas bodo podpirali pri vašem bodočem poslanstvu, sem prepričan, da boste spoznali svoje resnične prijatelje, ki niso preprosto tisti, ki se strinjajo z vami, ampak so Gospodov dar za pomoč pri hoji proti temu, kar je pravično, vzvišeno in dobro (prim. Flp 4,8).

Iz srca sem vam ponudil te misli, da bi opogumil vašo zvesto ljubezen do Boga in vaše ponižno služenje bratom in sestram. Izročujoč materinski priprošnji Naši Gospe iz Walsinghama, zagotavljam molitve vam, vašim družinam in vsem tistim, ki podpirajo poslanstvo Častitljivega angleškega kolegija. Vas pa tudi prosim, da se vsak dan spomnite moliti zame. Hvala.«

Prisluhni papeževemu govoru
Sobota, 21. april 2018, 16:57