Beta različica

Cerca

Vatican News
Papež med srečanjem z benediktinci Papež med srečanjem z benediktinci  (Vatican Media)

Papež Frančišek: Benediktinski samostani kakor oaze tišine

Sveti oče se je danes srečal s štiristo menihi Benediktinske zveze, ki je bila ustanovljena pred 125. leti. Kot je dejal, je benediktinska karizma sprejemanja zelo dragocena za novo evangelizacijo, saj zagotavlja, da se sprejme Kristusa v vsaki osebi.

Andreja Červek - Vatikan

Papež Frančišek je v govoru izpostavil pomemben prispevek, ki so ga benediktinci dali k življenju Cerkve po vsem svetu v skoraj tisoč petsto letih. Ob letošnjem praznovanju 125. obletnice Benediktinske zveze se je želel posebej spomniti prizadevanja papeža Leona XIII., ki je leta 1893 hotel združiti vse benediktince in je zato v Rimu ustanovil skupno hišo za študij in molitev. »Bogu se zahvaljujem za ta navdih, ki je benediktince z vsega sveta privedel k življenju poglobljenega duha občestva s Petrovim sedežem in med njimi,« je dejal papež.

Ora et labora et lege

Benediktinska duhovnost je poznana po svojem geslu Ora et labora et lege. Molitev, delo, študij. V kontemplativnem življenju Bog pogosto oznani svojo navzočnost na nepričakovan način. S premišljevanjem Božje besede pri lectio divina smo poklicani ostati v pobožnem poslušanju njegovega glasu, da bi živeli v stalni in radostni pokorščini. V naših srcih, pripravljenih sprejeti izjemne darove, ki nam jih je Bog vedno pripravljen dati, molitev ustvarja duha obnovljene gorečnosti, ki nas po našem vsakodnevnem delu vodi, da si prizadevamo podeliti z drugimi darove Božje modrosti: s skupnostjo, s tistimi, ki pridejo v samostan, da bi našli Boga, z vsemi, ki se izobražujejo v benediktinskih šolah, kolegijih in na univerzah. »Tako se rojeva vedno obnovljeno in okrepljeno duhovno življenje,« je pripomnil.

Ljubezen do bogoslužja

Sveti oče je izpostavil, da so nekateri značilni vidiki velikonočnega bogoslužnega časa v resnici vsak dan del benediktinskega življenja. Naštel je oznanilo in presenečenje, uren odgovor ter srce, ki je pripravljeno sprejeti Božje darove. »Sv. Benedikt vam v svojem Pravilu pravi, naj popolnoma ničemur ne dajete prednosti pred Kristusom, naj ste v sedanjosti vedno čuječni, pripravljeni ga poslušati in mu poslušno slediti. Vaša ljubezen do bogoslužja, ki je temeljno Božje delo v meniškem življenju, je bistvena predvsem za vas same, saj vam omogoča biti v živi Gospodovi navzočnosti. Dragocena je tudi za celotno Cerkev, ki je skozi stoletja zajemala iz nje kakor iz sveže vode, ki namaka in daje rodovitnost ter goji srečanje, tako osebno kot skupnostno, z vstalim Gospodom.«

Razločevanje

Če je bil sv. Benedikt svetla zvezda (kakor ga je imenoval sv. Gregor Veliki) v tistem času, globoko zaznamovanem s krizo vrednot in ustanov, je to bil zato, ker je znal v duhovnem življenju razločevati med bistvenim in sekundarnim, pri čemer je v središče trdno postavljal Gospoda. »Da bi lahko tudi vi, njegovi otroci v sedanjem času,« je papež dejal zbranim, »prakticirali razločevanje in tako spoznavali, kaj prihaja od Svetega Duha in kaj od svetnega duha ali hudičevega duha. Razločevanje, ki ne pomeni samo razumske zmožnosti in splošnega občutka, ampak je tudi dar, za katerega je treba prositi Svetega Duha. Kajti brez modrosti razločevanja ne moremo storiti ničesar, brez modrosti razločevanja se lahko z lahkoto spremenimo v lutke, prepuščene trenutnim tendencam.«

Sprejemanje Kristusa v drugih

V tej dobi, v kateri so osebe tako zelo prezaposlene, da nimajo niti dovolj časa, da bi prisluhnile Božjemu glasu, benediktinski samostani postanejo kakor oaze, kjer moški in ženske vsake dobe, izvora, kulture in vere lahko ponovno odkrijejo lepoto tišine in najdejo sami sebe, v harmoniji s stvarstvom in s privolitvijo, da Bog vzpostavi pravilni red v njihovem življenju. »Benediktinska karizma sprejemanja je zelo dragocena za novo evangelizacijo, saj zagotavlja, da sprejmete Kristusa v vsaki osebi, ki pride, s tem pa pomagate vsem, ki iščejo Boga, da sprejmejo duhovne darove, ki jih je namenil za vsakega med nami,« je dejal papež.

Spomnil je tudi, da so benediktinci bili vedno znani tudi po svojem ekumenskem prizadevanju in medverskem dialogu. »Spodbujam vas, da nadaljujete to pomembno delo za Cerkev in svet ter ji služite tudi s svojo tradicionalno gostoljubnostjo,« je dejal sveti oče. »Ne obstaja namreč nasprotje med kontemplativnim življenjem in služenjem drugim. Benediktinski samostani so kraji molitve in gostoljubnosti, tako v mestih kot zunaj njih. Vaša stabilnost je pomembna tudi za osebe, ki vas iščejo. Kristus je navzoč v tem srečanju, navzoč je v menihu, v romarju, v osebi v potrebi.«

Frančišek je zbranim benediktincem izrazil še hvaležnost za njihovo delo na področju vzgoje in formacije, tako v Rimu kot po svetu. Spodbudil jih je, naj študentom poleg potrebnega znanja posredujejo tudi sredstva, s katerimi bodo lahko rasli v tisti modrosti, ki spodbuja k stalnemu iskanju Boga v njihovih življenjih; modrosti, ki jih bo vodila v prakticiranje medsebojnega razumevanja, da bodo vsi Božji otroci, bratje in sestre, v tem svetu, ki ga zelo žeja po miru.

Zvočni posnetek
19 april 2018, 14:53