Papež Frančišek v času pandemije obhaja vsak dan v Domu sv. Marte sveto mašo. Papež Frančišek v času pandemije obhaja vsak dan v Domu sv. Marte sveto mašo. 

Papež med mašo: Da bi se v tišini učili poslušati. Poslušnost Svetemu Duhu

Med jutranjo mašo je papež povabil, naj se v sedanjem času tišine učimo poslušati. Pri homiliji pa je govoril o poslušnosti Svetemu Duhu, ki lahko v skupnosti naredi čudovite stvari. Opozoril je še na nevarnosti, ki povzročajo ločitve: denar, nečimrnost in obrekovanja.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je na začetku maše, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte, povabil k molitvi, da bi se učili poslušati sredi te velike tišine, ki je navzoča v tem času pandemije: »V tem času je veliko tišine. Lahko se sliši tišino. Da bi nas ta tišina, ki je nekoliko nova sredi naših navad, naučila poslušati, nam pomagala rasti v sposobnosti poslušanja. Za to molimo.«

Posnetek svete maše

Pri homiliji je sveti oče govoril o odlomku iz Apostolskih del (Apd 4, 32-37), ki se je bral med bogoslužjem. Pripoveduje o življenju prve krščanske skupnosti, kjer so vsi bili enega srca in duha in kjer tudi ni nihče govoril, da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak jim je bilo vse skupno. Kot je izpostavil papež, je Sveti Duh sposoben narediti te čudovite stvari. Prva krščanska skupnost je model, ideal, znamenje tistega, kar lahko naredi Sveti Duh, če smo poslušni. Sveti Duh ustvarja harmonijo. Ločitve in spore pa povzročajo tri stvari: denar, nečimrnost in obrekovanja. Gospoda zato prosimo za poslušnost Duhu, ki lahko spremeni nas in naše skupnosti, se je glasila papeževa sklepna molitev.

Homilija papeža Frančiška

Roditi se od zgoraj pomeni roditi se z močjo Svetega Duha. Mi ne moremo vzeti Svetega Duha zase. Edino pustimo mu lahko, da nas spremeni. In naša poslušnost odpira vrata Svetemu Duhu. On je, ki naredi spremembo, preobrazbo, to rojstvo od zgoraj. To je Jezusova obljuba, da pošlje Svetega Duha. Sveti Duh je sposoben delati čudovite stvari, ki si jih mi ne moremo niti predstavljati.

Primer je ta prva krščanska skupnost, ki ni neka fantazija. To, kar nam pravijo tukaj, je model, do katerega se lahko pride, ko obstaja poslušnost in se pusti vstopiti Svetemu Duhu, ki spreminja. Ta skupnost je, recimo temu, idealna. Res je, da se takoj zatem začnejo problemi. A Gospod nam daje videti, kam lahko pridemo, če smo odprti Svetemu Duhu, če smo poslušni. V tej skupnosti je harmonija. Sveti Duh je učitelj harmonije, zmožen jo je narediti in naredil jo je tukaj. Ustvariti jo mora v našem srcu, v nas mora spremeniti mnogo stvari. A narediti mora harmonijo, kajti on sam je harmonija. Tudi harmonija med Očetom in Sinom. On je ljubezen harmonije. In s to harmonijo ustvarja te stvari, kakor je ta tako harmonična skupnost. Zatem pa, kot nam pravita zgodovina in sama knjiga Apostolska dela, mnogi problemi v skupnosti. To je model. Gospod je dovolil ta model skupnosti, skoraj nebeške, da bi nam pokazal, kam lahko prispemo.

Potem pa se začnejo ločitve v skupnosti. Apostol Jakob v drugem poglavju svojega pisma pravi: »Svoje vere ne združujte s pristranskostjo.« Ker je obstajala. »Ne delajte razlik.« Apostoli morajo opominjati. In Pavel se v Pismu Korinčanom, v enajstem poglavju, pritožuje: »Slišim, da so med vami razprtije.« Znotraj skupnosti se začnejo razprtije. Ta ideal je namenjen temu, da se ga doseže, kar pa ni lahko. Veliko je stvari, ki ločujejo skupnost, pa naj je krščanska skupnost župnijska ali škofijska ali duhovniška ali redovna ... veliko stvari pride, da bi ločilo skupnost.

Poglejmo, katere so stvari, ki so ločile prve krščanske skupnosti. Jaz jih najdem tri. Prva: denar. Ko apostol Jakob pravi, naj nimajo osebnih prednosti, navede primer: »Če v vašo cerkev, k vašemu shodu pride nekdo z zlatim prstanom, ga takoj povedete naprej, reveža pa pustite ob strani.« Denar. Sam Pavel pravi isto: »Bogatim prinašajo jesti in jejo, reveži pa stojijo.« Pustijo jih tam, kakor da bi jim rekli: »Sam se znajdi.« Denar ločuje, ljubezen do denarja ločuje skupnost, ločuje Cerkev.

Ko v zgodovini Cerkve pride do doktrinalnih odklonov je zadaj velikokrat denar – ne vedno, a velikokrat. Denar moči, bodisi politične moči bodisi denar kontaktov, a gre za denar. Denar ločuje skupnost. Zato je uboštvo mati skupnosti, uboštvo je zid, ki varuje skupnost. Denar ločuje. Osebni interes. Tudi v družinah. Koliko družin je ranjenih zaradi dediščine? Koliko družin? In med seboj več ne govorijo. Koliko družin ... zaradi ene dediščine. Ločuje – denar ločuje.

Druga stvar, ki ločuje skupnost, je nečimrnost, tista želja, da bi se čutili boljši od drugih. »Hvala ti, Gospod, da nisem kakor drugi.« Farizejeva molitev. Nečimrnost. In tudi nečimrnost razkazovanja, nečimrnost navad, oblačenja. Kolikokrat – ne vedno, a kolikokrat je obhajanje zakramenta primer nečimrnosti. Kdo je boljše oblečen, kdo dela to in drugo ... Nečimrnost ... največja zabava ... tudi sem pride nečimrnost. Nečimrnost ločuje, kajti pripelje te do tega, da postaneš pav. In kjer je pav, tam je vedno ločitev.

Tretja stvar, ki ločuje skupnost je obrekovanje. Tega ne pravim prvič, a takšna je realnost. To je realnost. Tista stvar, ki jo hudič položi v nas kot potrebo, da slabo govorimo o drugih. »Kako dobra je tista oseba ...« »Je, ja, vendar ... ampak ...« Vedno je ampak. To je kamen za diskvalifikacijo drugega. Takoj imam nekaj, kar sem slišal, in to povem in tako drugega nekoliko znižam.

A Duh vedno prihaja s svojo močjo, da nas reši posvetnosti denarja, nečimrnosti in obrekovanja, kajti Duh ni svet – je središče sveta. Sposoben je narediti te čudeže, te velike stvari.

Prosimo Gospoda za to poslušnost Duhu, naj nas on spremeni in spremeni naše skupnosti, naše župnijske, škofijske, redovne skupnosti; naj jih spremeni, da bomo hodili naprej vedno v harmoniji, ki jo Jezus želi za krščansko skupnost.

Adoracija in duhovno obhajilo

Ob koncu maše je potekalo evharistično češčenje in papežev blagoslov z Najsvetejšim. Sveti oče je povabil k duhovnemu obhajilu z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.«

Torek, 21. april 2020, 11:51
Preberite vse >