Papež Frančišek molil za brezdomce. Homilija: Jezus, povzdignjen na križ. Tam so naši grehi

Andreja Červek - Vatikan

Papež Frančišek je med današnjo jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, spomnil na brezdomce in pozval k molitvi: »Danes molimo za vse, ki so brez stalnega bivališča v tem trenutku, ko se zahteva, da smo doma. Da bi se družba, da bi se moški in ženske zavedali te stvarnosti in pomagali ter da bi jih Cerkev sprejela.«

Vstopni spev v današnje evharistično obhajanje so bile spodbudne besede iz Psalma 26: »Upaj v Gospoda, bodi pogumen, naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda« (Ps 26,14). Homilija je slonela na berilu iz 4. Mojzesove knjige (4 Mz 21,4-9) in odlomku iz evangelija po Janezu (Jn 8,21-30). Papež Frančišek je izpostavil, da je Jezus iz sebe naredil greh, da bi nas rešil, ter povabil, naj motrimo Jezusa na križu in se zahvaljujemo.

Homilija papeža Frančiška

Kača zagotovo ni neka simpatična žival. Vedno jo povezujemo z zlom. Tudi v razodetju je kača ravno tista žival, ki jo uporablja hudič, da zavaja h grehu. V Apokalipsi se hudiča imenuje stara kača, tisto, kar že od začetka grize, zastruplja uničuje, ubija. Zato ne more priti na plano. Če hoče priti ven kot nekdo, ki predlaga lepe stvari, so te fantazije. Mi jim verjamemo in tako grešimo.

Ravno to se je zgodilo izraelskemu ljudstvu. Ni več preneslo potovanja. Utrudilo se je. In ljudstvo je govorilo zoper Boga in zoper Mojzesa. Vedno gre za isto glasbo. »Zakaj ste nas izpeljali iz Egipta? Da bi umrli v tej puščavi? Saj ni kruha, ni vode. Upira se nam ta lahka jed, mana.« Domišljija – kot smo brali prejšnje dni – gre vedno nazaj v Egipt. »Tam nam je bilo dobro, dobro smo jedli.« Zdi se, da tudi Gospod v tem trenutku ni več prenašal ljudstva. Razjezil se je. Včasih se pokaže Božja jeza. In Gospod je torej med ljudstvo poslal strupene kače, ki so pikale ljudi in ti so umirali. »Mnogo ljudstva iz Izraela je umrlo.« V tem trenutku je kača še vedno podoba zla. Ljudstvo v kači vidi greh, v kači vidi tisto, kar so slabega storili. Pridejo k Mojzesu in pravijo: »Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi torej Gospoda, da od nas vzame kače!« Obžalovali so. To je zgodba v puščavi. Mojzes je prosil za ljudstvo in Gospod je rekel Mojzesu: »Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog – iz kovine! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.«

Prihaja mi na misel, ali morda ne gre za neko malikovanje. Tam imamo kačo, malika, ki mi daje zdravje. Tega se ne razume. Logično se tega ne razume. Kajti to je prerokba, to je oznanilo tistega, kar se bo še zgodilo. To smo slišali kot bližnjo prerokbo tudi v evangeliju: »Ko boste povišali Sina človekovega, takrat boste spoznali, da sem jaz in da nič ne delam sam od sebe.« Povišani Jezus na križu. Mojzes naredi kačo in jo dvigne. Tudi Jezus bo dvignjen kot kača, da dá rešitev. Jedro prerokbe pa je, da se je Jezus naredil za greh za nas. Ni grešil, naredil se je za greh. Kakor pravi sv. Peter v svojem pismu: »Naložil si je nase naše grehe.« Ko gledamo na Križanega, na razpelo, mislimo na Gospoda, kako trpi. In to je res. A ustavimo se še preden pridemo v središče tiste resnice: v tem trenutku se ti [Jezus] zdiš kot največji grešnik, naredil si se za greh. Nase je vzel vse naše grehe. Izničil se je vse do tukaj. Križ – res je – je kazen, je maščevanje učiteljev postave, tistih, ki niso hoteli Jezusa. A resnica, ki prihaja od Boga, je, da je on prišel na svet, da bi si naložil nase naše grehe, vse do točke, da se je sam naredil za greh, ves greh. Naši grehi so tam.

Navaditi se moramo na to, da gledamo na razpelo v tej luči, ki je resničnejša, ki je luč odrešenja. V Jezusu, ki se je naredil greh, vidimo popoln poraz Kristusa. Ne pretvarja se, da je umrl, ne pretvarja se, da ne trpi sam in zapuščen. »Oče, zakaj si me zapustil?« Kača – dvignjen sem kot kača, kot tisti, ki je ves greh.

Tega ni lahko razumeti. In če pomislimo, nikoli ne bomo prišli do nekega zaključka. Samo premišljujmo, molimo in se zahvaljujmo.

Adoracija in duhovno obhajilo

Ob koncu maše je potekalo evharistično češčenje in papežev blagoslov z Najsvetejšim. Sveti oče je tudi danes povabil k duhovnemu obhajilu z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.«