Papež Frančišek v času pandemije obhaja vsak dan v Domu sv. Marte sveto mašo. Papež Frančišek v času pandemije obhaja vsak dan v Domu sv. Marte sveto mašo. 

Papež med jutranjo mašo: Naj je danes nedelja joka

Papež Frančišek je na današnjo peto postno nedeljo daroval mašo v kapeli Doma sv. Marte ter povabil k joku. Naj bo danes nedelja joka, je dejal med jutranjo homilijo in spomnil na mnoge ljudi, ki sredi sedanjih razmer jokajo.

Andreja Červek - Vatikan

Na začetku evharističnega bogoslužja je sveti oče spregovoril o vseh, ki se danes nahajajo v stiski: »Mislim na mnoge ljudi, ki jočejo: ljudje v osami, ljudje v karanteni, osamljeni ostareli, ozdravljeni ljudje in osebe, ki se zdravijo; starši, ki nimajo plače, in vidijo, kako jim ne bo uspelo nahraniti otrok. Mnogo ljudi joče. Tudi mi jih v svojem srcu spremljajmo. Ne bo nam škodilo, če bomo skupaj z Gospodovim jokom malo jokali za vse njegovo ljudstvo.«

Homilija je bila namenjena današnjemu evangeliju (Jn 11, 1-45), v katerem nam evangelist Janez pripoveduje, kako je Jezus obudil od mrtvih svojega prijatelja Lazarja. Papež je v ospredje postavil Jezusa, ki joče z ljubeznijo, kajti njegovo srce je vedno polno sočutja. Vse nas pa je povabil, naj prosimo za milost joka, da bomo skupaj z Jezusom jokali ob vseh, ki trpijo zaradi pandemije.

Homilija papeža Frančiška

Jezus je imel prijatelje. Vse je imel rad, a imel je prijatelje, s katerimi je imel poseben odnos. Kakor je to med prijatelji, več ljubezni, več zaupanja. Veliko krat se je ustavil v hiši teh dveh sester in brata, Lazarja, Marte in Marije. Jezus je čutil bolečino ob bolezni in smrti svojega prijatelja. Prišel je do groba in je bil v sebi globoko in zelo ganjen. Vprašal je: »Kam ste ga položili?« In Jezus se je zjokal. Jezus, Bog, a tudi človek, joka.

Še ob neki drugi priložnosti nam evangelij govori, da je Jezus jokal: ko je jokal nad Jeruzalemom. S kolikšno nežnostjo Jezus joka. Joka iz srca, joka z ljubeznijo, joka s svojimi, ki jokajo. Jezusov jok. Morda je jokal še ob kaki drugi priložnosti v življenju, ne vemo. Zagotovo tudi na Oljski gori. Jezus joka iz ljubezni, vedno.

Do globin je postal ganjen in zelo vznemirjen se je zjokal. Koliko krat smo v evangeliju slišali za to Jezusovo ganjenost, s tistim stavkom, ki se ponavlja: »Ko je videl, je občutil sočutje.« Jezus ne more videti ljudi, ne da bi pri tem občutil sočutja. Njegove oči so povezane s srcem. Jezus vidi z očmi, a vidi tudi s srcem in je sposoben jokati.

Danes, pred svetom, ki zelo trpi, pred mnogimi ljudmi, ki trpijo zaradi posledic te pandemije, se sprašujem: Sem sposoben jokati, kakor bi zagotovo storil Jezus? In Jezus to sedaj tudi počne. Ali je moje srce podobno Jezusovemu? In če je preveč trdo, čeprav sem sposoben govoriti, delati dobro, pomagati, a v srce ne vstopi in nisem sposoben jokati, potem prosimo Gospoda za to milost. Gospod, naj jočem s tabo, naj jočem s tvojim ljudstvom, ki v tem trenutku trpi. Mnogi danes jočejo. Mi pa, s tega oltarja, od te daritve Jezusa, ki ga ni bilo sram jokati, prosimo za milost joka. Naj bo danes za vse nas nedelja joka.

Adoracija in duhovno obhajilo

Tudi današnja sveta maša se je sklenila z evharističnim češčenjem in blagoslovom. Papež je povabil k duhovnemu obhajilu z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe.«

Nedelja, 29. marec 2020, 11:20
Preberite vse >