Papež med homilijo: Imeti pogum pogovarjati se z Gospodom o svojih grehih
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Posledica greha: zapiranje vase
Včeraj nas je Božja beseda učila prepoznavati svoje grehe in jih priznati – vendar ne le z razumom, ampak tudi s srcem, z duhom sramu; s sramom kot najplemenitejšo držo pred Bogom zaradi naših grehov. In danes Gospod kliče vse nas, grešnike, naj se pogovarjamo z Njim, saj nas greh zapira same vase, zaradi njega se skrivamo ali stori, da skrivamo svojo resnico, znotraj. To se je zgodilo Adamu in Evi: po grehu sta se skrila, ker ju je bilo sram; bila sta gola. In ko je grešnika sram, je v skušnjavi, da bi se skril. In Gospod vabi: »Pridite, pravdajmo se – pravi Gospod – pogovarjajmo se o tvojem grehu, o tvoji situaciji. Ne bojte se. Ne …« In nadaljuje: »Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kot žamet, bodo beli kakor volna.« »Pridite, saj jaz morem spremeniti vse – nam pravi Gospod –; ne bojte se priti, da bi se pogovarjali, bodite pogumni tudi s svojo bedo.«
Imeti pogum pogovarjati se z Gospodom
Na misel mi pride svetnik, ki je bil zelo spokorniški, veliko je molil. Vedno je poskušal dati Gospodu vse, kar mu je Gospod rekel. Vendar pa Gospod ni bil zadovoljen. In on se je nekega dne skoraj malo razjezil na Gospoda – ta svetnik je imel namreč malo poseben značaj. Gospodu je rekel: »Gospod, ne razumem te. Jaz ti dam vse, vse, in ti si vedno nekako nezadovoljen, kot bi nekaj manjkalo. Kaj manjka?« Kaj manjka?« [in Gospod odgovori]: »Daj mi svoje grehe: to je tisto, kar manjka.« Imeti pogum, da gremo s svojo bedo h Gospodu in se z njim pogovarjamo: »Pridite, pravdajmo se! Ne bojte se. Tudi če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kot žamet, bodo beli kakor volna.«
Problem nečimrnosti
To je Gospodovo povabilo. Vendar pa vedno obstaja tudi naslednje slepilo: če se namesto tega, da bi se pogovarjali z Gospodom, delamo, da nismo grešniki. To je tisto, kar Gospod očita pismoukom: Te osebe opravljajo dela, »zato, da bi jih ljudje videli: napravljajo si širše molitvene jermene in povečujejo obrobe na obleki. Radi imajo prvo mesto na gostijah in prve sedeže v shodnicah, pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo "rabi".« Zunanjost, nečimrnost. Zakriti resnico našega srca z nečimrnostjo. Nečimrnost nas nikoli ne pozdravi! Nečimrnost ne pozdravi; je tudi strupena, napreduje in vodi v bolezen srca, prinaša tisto trdosrčnost, ki ti pravi: »Ne, ne pojdi h Gospodu, ne pojdi. Ostani tukaj.«
Nečimrnost je prav prostor, kjer se zapremo Gospodovemu klicu. Gospodovo povabilo pa je očetovsko, bratsko povabilo: »Pridite, pogovarjajmo se! Končno sem jaz tisti, ki morem spremeniti tvoje življenje iz rdečega v belo.«
Naj bo naša molitev resnična
Naj nas ta Gospodova beseda spodbudi; naj bo naša molitev resnična. Glede naše stvarnosti, naših grehov, naše bede. Pogovarjajmo se z Gospodom. On ve, On ve, kaj smo mi. Mi vemo, vendar pa nas nečimrnost vedno vabi, da bi to zakrili. Naj nam Gospod pomaga.
