"Prosimo Gospoda za milost, da bi bili blizu drug drugemu; da se ne bi skrivali drug pred drugim; da si ne bi umivali rok, kot je to storil Kajn, pred problemi drugih." "Prosimo Gospoda za milost, da bi bili blizu drug drugemu; da se ne bi skrivali drug pred drugim; da si ne bi umivali rok, kot je to storil Kajn, pred problemi drugih." 

Papež daroval mašo za umrle zaradi koronavirusa. Naš Bog je Bog, ki je blizu

Papež Frančišek je v sredo, 18. marca, že deseti dan zapored obhajal jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte, ki jo je mogoče spremljati tudi preko neposrednega prenosa. Danes jo je daroval za tiste, ki so umrli za koronavirusom, v homiliji pa je poudaril, da je Bog v vsakem trenutku blizu svojemu ljudstvu.
Video posnetek svete maše

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Molitev za umrle zaradi koronavirusa

»Danes molimo za pokojne, za tiste, ki so zaradi virusa izgubili življenje; posebej bi  želel, da molimo za zdravstvene delavce, ki so umrli v teh dneh. Darovali so življenje v služenju bolniko.«

 Sveti oče se je v homiliji zaustavil predvsem ob današnjem prvem berilu iz Pete Mojzesove knjige. Spomnil je, da je naš Bog Bog, ki je blizu svojemu ljudstvu in nam naroča, naj bomo tudi mi blizu drug drugemu.

Gospod dá Postavo svojemu ljudstvu z držo bližine

Tema obeh današnjih beril je Postava. Postava, ki jo Bog dá svojemu ljudstvu. Postava, ki nam jo je Gospod želel dati in ki jo je Jezus hotel dopolniti do največje popolnosti. Vendar pa obstaja določena stvar, ki pritegne pozornost: to je način, na katerega Bog dá Postavo. Mojzes pravi: »Kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadarkoli kličemo k njemu?« Gospod dá Postavo svojemu ljudstvu z držo bližine. Ne gre za določila nekega oblastnika, ki je daleč, ali diktatorja … Ne: gre za bližino; in mi zaradi razodetja vemo, da gre za očetovsko bližino, za bližino Očeta, ki spremlja svoje ljudstvo tako, da mu izroči dar Postave. Bog, ki je blizu. »Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadarkoli kličemo k njemu?«

Naš Bog je Bog bližine

Naš Bog je Bog bližine, je Bog, ki je blizu, ki hodi s svojim ljudstvom. Ta podoba v puščavi v Drugi Mojzesovi knjigi: oblak, ognjeni steber, ki varuje ljudstvo; hodi s svojim ljudstvom. Ni Bog, ki pusti predpise zapisane in reče »pojdi naprej«. Napravil je predpise, z lastnimi rokami jih je zapisal na kamen, dal jih je Mojzesu, izročil jih je Mojzesu, vendar pa ne pusti določil in odide: hodi, je blizu. »Kateri narod ima boga, ki bi mu bil tako blizu?« Gre za bližino. Naš Bog je Bog bližine.

Naš odgovor Bogu: nebližina

Prvi človekov odgovor, ki ga najdemo na prvih straneh Svetega pisma, sta dve drži nebližine. Naš odgovor je vedno ta, da se oddaljimo, oddaljimo se od Boga. On se nam bliža, mi pa se oddaljimo. Prva drža Adama in njegove žene je skrivanje: skrijeta se pred Božjo bližino, sram ju je, ker sta grešila; greh nas vodi v to, da se skrivamo, da ne želimo bližine; in mnogokrat v teologijo z vidika »sodnika«, zato se skrivam: strah me je.

Bog se poniža, da bi bil z nami, da bi hodil z nami

Druga človeška drža, ki je odgovor na predlog Božje bližine, je umoriti. Umoriti brata. »Jaz nisem varuh svojega brata.« To sta dve drži, ki izbrišeta vsako bližino. Človek zavrača Božjo bližino, hoče biti gospodar odnosov in bližina vedno s seboj prinaša nekakšno šibkost. »Bog, ki je blizu«, postane šibek; bliže ko je, bolj šibek se zdi. Ko pride k nam, da bi prebival z nami, postane človek, eden izmed nas: postane šibak in nosi šibkost vse do smrti, in to najbolj krute smrti, smrti, ki je bila predvidena za morilce, smrti za največje grešnike. Bližina poniža Boga. On se poniža, da bi bil z nami, da bi hodil z nami, da bi nam pomagal.

V Jezusu vidimo Boga, ki je blizu

»Bog, ki je blizu«, nam govori o ponižnosti. Ni neki »velik Bog«, tam nekje, daleč stran … Ne, je blizu. Je domač. In to vidimo v Jezusu, Bogu, ki je postal človek, ki nam je postal blizu vse do smrti: svoje učence spremlja, jih uči, jih opominja z ljubeznijo … pomislimo na primer na Jezusovo bližino emavškima učencema: bila sta žalostna, poražena in On se počasi približa, da bi jima razložil sporočilo življenja, vstajenja.

Bog nam naroča, naj bomo blizu drug drugemu

Naš Bog je blizu in tudi nam naroča, naj bomo blizu drug drugemu, naj se ne oddaljujemo drug od drugega. In v tem trenutku krize, ki jo živimo zaradi pandemije, moramo to bližino še bolj izkazati, jo pokazati. Morda se ne moremo približati fizično zaradi strahu pred okužbo, vendar pa lahko v sebi ponovno prebudimo držo bližine med nami: z molitvijo, s pomočjo, z mnogimi različnimi načini bližine. In zakaj moramo biti blizu drug drugemu? Ker je naš Bog blizu, želi nas spremljati v življenju. Je Bog bližine. Zato nismo izolirane osebe: smo bližnji, saj je dediščina, ki smo jo dobili od Gospoda, bližina, oziroma drža bližine.

Prosimo Gospoda za milost, da bi bili blizu drug drugemu; da se ne bi skrivali drug pred drugim; da si ne bi umivali rok, kot je to storil Kajn, pred problemi drugih: ne. Biti blizu. Bližina. »Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadarkoli kličemo k njemu?«

Adoracija in blagoslov z Najsvetejšim

Tudi med današnjo mašo v kapeli Doma sv. Marte je bilo po obhajilu nekaj minut na oltarju izpostavljeno Najsvetejše, s katerim je papež Frančišek na koncu podelil blagoslov.

Prisluhni prispevku
Sreda, 18. marec 2020, 11:36
Preberite vse >