Vatican News
 (Vatican Media)

Jutranja homilija: Veseliti se in praznovati, ker nam je Gospod blizu

V središču papeževe današnje jutranje homilije je bilo veselje ob tem, da smo kristjani. Sveti oče je spodbudil, naj se ne sramujemo izraziti veselja ob srečanju z Gospodom in naj se ne oddaljimo od praznovanja, ki ga ljudstvo naredi, ko čuti, da mu je Bog blizu. Poudaril je tudi, da se evangelij širi samo z evangelizatorji, ki so polni življenja in veselja. Veselje pa se nadaljuje tudi za skupno družinsko mizo.

Andreja Červek – Vatikan

Pri homiliji med mašo v kapeli Doma sv. Marte je Papež Frančišek izhajal iz današnjega berila, ki se je bralo med bogoslužjem. Druga Samuelova knjiga (2 Sam 6,12-15.17-19) nam približa prizor o Davidu in Izraelovem ljudstvu, ki praznuje ob vrnitvi skrinje zaveze nazaj v Jeruzalem.

Ker je Bog blizu, ljudstvo praznuje

Skrinjo zaveze so ukradli in ob njeni vrnitvi se ljudstvo neizmerno radosti, je pojasnjeval papež. Ljudstvo čuti, da mu je Bog blizu in naredi veliko praznovanje. In z njim je kralj David. Stopi na čelo procesije, daruje vola in pitano tele. Z ljudstvom na vso moč vzklika, poje in pleše.

»Bil je to praznik: veselje Božjega ljudstva, kajti Bog je bil z njim. In David? Pleše. Pleše pred ljudstvom, izrazi svoje veselje brez sramu. To je duhovno veselje ob srečanju z Gospodom: Bog se je vrnil k nam. In to nam daje veselje. David ne razmišlja o tem, da je kralj in da mora kralj biti ločen od ljudi … njegovo veličanstvo … biti na distanci. David ljubi Gospoda, srečen je ob tem dogodku, da se je prineslo Gospodovo skrinjo. Izrazi to srečo, to veselje, pleše in zagotovo tudi poje kakor vse ljudstvo.«

Kot je dodal papež, se tudi nam zgodi, da čutimo veselje, ko smo z Gospodom in morda ljudje v župniji ali vasi pripravijo praznovanje. Spomnil je na še en prizor iz zgodovine Izraela: ko se v času Nehemije ponovno najde knjiga Postave, tudi takrat ljudstvo joče od veselja in praznuje tudi po svojih domovih.

Ko ni veselja, ni rodovitnosti

Besedilo preroka Samuela v nadaljevanju opisuje, kako se David vrne v svojo hišo, kjer ga z zaničevanjem sprejme ena od njegovih žena, Mihala, Savlova hči. Ko je videla kralja plesati, se ga je sramovala in ga grajala: »Te ni sram, da si plesal kot nek prostak, kot eden izmed ljudstva?« Papež je nadaljeval:

 »Gre za preziranje pristne vernosti, spontanosti veselja z Gospodom. In David ji pojasni: 'Ampak, glej, to je bil razlog za veselje. Veselje v Gospodu, kajti domov smo prinesli skrinjo zaveze.' Ona pa ga je zaničevala. In Sveto pismo pravi, da ta gospa, imenovala se je Mihala, zaradi tega ni imela otrok. Gospod jo je kaznoval. Ko v kristjanu manjka veselja, ta kristjan ni rodoviten. Ko manjka veselja v našem srcu, ni rodovitnosti.«

Potrebujemo evangelizatorje, polne veselja

Papež Frančišek je izpostavil, da se praznovanje ne izraža samo duhovno, ampak postane podelitev z drugimi. David je tisti dan blagoslovil ljudstvo, zatem pa je vsakemu razdelil hleb kruha, kos mesa in rozinov kolač, da bi vsak praznoval še na svojem domu. »Božja beseda se ne sramuje praznovanja,« je poudaril sveti oče in dodal: »Res je, včasih je nevarnost veselja v tem, da gre čez mero, in verjamemo, da je to vse, kar je. A gre za praznično ozračje.« Sv. Pavel VI. v apostolski spodbudi Evangelii Nuntiandi govori ravno o tem vidiku in poziva k veselju. Papež je homilijo sklenil z besedami:

»Cerkev ne bo šla naprej, evangelij ne bo šel naprej z dolgočasnimi in zagrenjenimi evangelizatorji. Ne. Šel bo dalje samo z radostnimi evangelizatorji, polnimi veselja. Z veseljem ob sprejemanju Božje besede, z veseljem, da smo kristjani, z veseljem, da gremo dalje, zmožni praznovati, ne da bi se sramovali in ne da bi bili kot ta gospa Mihala, kot formalni kristjani, kristjani, ujetniki formalnosti.«

Torek, 28. januar 2020, 13:20
Preberite vse >