Papež: Ne stiskajmo Boga v kot. Če bi On tako delal, bi bilo konec z rajem

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Dve drži mlačnih kristjanov, »stisniti Boga v kot in si umiti roke«, sta nevarni, saj kot da bi izzivali Boga. Če bi Gospod nas stisnil v kot, ne bi nikoli vstopili v raj in gorje nam, če bi si še nad nami umil roke.« Papež Frančišek je med homilijo pri sveti maši v Domu sv. Marte tako začel z razlaganjem odlomka iz Matejevega evangelija ponedeljka, 3. adventnega tedna, v katerem je pogovor med Jezusom in velikimi duhovniki, ki so ga vprašali s kakšno oblastjo to počne.

Jezusovo soočenje z velikimi duhovniki v templju

Jezus je spodbujal ljudi, jih zdravil, učil in delal čudeže ter s tem razburil velike duhovnike, saj je s svojo nežnostjo in posvetitvijo pritegoval ljudi k sebi. Medtem ko so njih, funkcionarje, ljudje spoštovali, a se jim niso približevali, saj niso imeli zaupanja vanje. Dogovorili so se torej, da so Jezusa stisnili v kot in ga vprašali »S kakšno oblastjo to delaš?«, saj nisi duhovnik, ne učitelj postave, nisi študiral na naših univerzah. Nič nisi!

Na Jezusov odgovor »so si umili roke«

Jezus pa je razumno odgovoril tako, da je postavil vprašanje in jih s tem stisnil v kot, ko jih je vprašal, če je Janez Krstnik krščeval z oblastjo, ki je prihajala iz nebes, torej od Boga ali od ljudi. Matej je opisal njihovo razmišljanje. »Če rečemo: ''Iz nebes'', nam bo rekel: ''Zakaj mu torej niste verjeli?'' Če pa rečemo: ''Od ljudi, se bojimo množice''«. In so si umili roke rekoč: »Ne vemo«. To je drža povprečnežev, lažnivcev vere. Ni si samo Pilat umil rok, tudi ti so si jih umili: »Ne vemo«. Ne vstopiti v zgodovino ljudi, ne vključiti se v reševanje problemov, ne bojevati se za delovanje dobrega, ne bojevati se za ozdravljenje tolikih ljudi, ki to potrebujejo. Boljše da ne, da se ne umažemo.

Drži kristjanov, ki so kot »mlačna voda«

Jezus je odgovoril s isto melodijo: »Potem vam tudi jaz ne povem, s kakšno oblastjo to delam«. To sta dve drži mlačnih kristjanov, kristjanov, ki so kot mlačna voda, kristjanov brez trdnosti. Ena drža je, stisniti Boga v kot: »Ali mi boš to naredil ali pa ne grem več v cerkev«. In kaj bi odgovoril Jezus? »Pojdi, pojdi. Sam se znajdi.«

 Kristjani, ki vstopijo v bratovščino sv. Pilata

Naslednja drža mlačnih kristjanov pa je, da si umijejo roke, kakor sta to storila emavška učenca na vstajenjsko jutro. Videla sta žene vse vesele, ker so videle Gospoda, a jim nista zaupala, ker imajo žene preveliko domišljijo in sta si »umila roke«. Tako sta vstopila v bratovščino sv. Pilata.

Mnogi kristjani si »umivajo roke« pred izzivi kulture, izzivi zgodovine, izzivi oseb našega časa, tudi pred najmanjšimi izzivi. Kolikokrat slišimo skopega kristjana pred osebo, ki prosi miloščino in je ne da: »Ne, ne, jaz ne dam, ker se potem napijejo«. Tako si umijejo roke. »Kaj mi mar, jaz nočem, da se napije.« To velikokrat, velikokrat slišimo. Medtem pa, stisniti Boga v kot in si umiti roke, sta nevarni drži, saj sta, kot bi z njima izzivali Boga. Pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi nas Gospod stisnil v kot. Nikoli ne bi prišli v raj. In kaj bi se zgodilo, če bi si Gospod nad nami umil roke? Revčki mi.

Če sta ti drži v nas, stran z njima, da se odpremo Gospodu

To sta dve hinavski drži lepo vzgojenih. Ne, to pa ne. Ne bom se vmešaval, ljudi bom postavil v kot, saj so umazanci. Glede tega si bom umil roke, saj je njihova stvar. Poglejmo, če je v nas kaj podobnega in izženimo ven ti drži, da napravimo prostor Gospodu, ki prihaja.