Jutranja homilija: Kristjani 'pod pogojem, da' in zaprtost v ideologije

Andreja Červek – Vatikan

Današnje berilo, ki se je bralo med bogoslužjem, je iz knjige preroka Jona (Jon 3,1-10) in govori o spreobrnjenju Ninivljanov in Božjem odpuščanju. Papež je najprej spomnil na začetek odlomka (Jon 1,1-2,1;2,11), ki se je bral med včerajšnjim bogoslužjem. Gospod pokliče Jona in ga pošlje v Ninive, da bi mesto pozval k spreobrnjenju. A Jona ni bil poslušen ukazu in je odšel drugam, daleč od Gospoda, kajti naloga je bila zanj pretežka. Vkrcal se je na ladjo v Tarsis, a Gospod je poslal velik vihar. Da bi ga pomirili, Jona vržejo v morje. Pogoltne ga velika riba in ga po treh dneh in treh nočeh vrže na kopno. Kot je dejal papež, lik Jona, ki se tri dni nahaja v trebuhu ribe, postane podoba Jezusovega vstajenja.

Gospodu je žal grožnje

Med današnjim bogoslužjem pa se je bralo o drugem Gospodovem klicu. Bog ponovno govori Jonu in Jona tokrat uboga ter gre v Ninive. Tamkajšnji ljudje verjamejo njegovi besedi in se hočejo spreobrniti, tako da je Bogu »bilo žal grožnje, s katero je zagrozil, in je ni izvršil«. »Trmoglavec Jona, kajti to je zgodba o trmoglavcu, trmoglavec Jona je dobro opravil svoje delo in zatem je odšel,« je dejal papež. Jutri bomo videli, kako se zgodba konča (Jon 4,1-11) in kako se Jona razjezi na Gospoda, ker je preveč usmiljen in ker je naredil nasprotno od tega, kar je zagrozil, da bo storil, po ustih samega preroka. Jona graja Gospoda.

»Gospod, ali nisem morda govoril ravno tega, ko sem bil v svoji deželi? Zato sem tudi v naglici zbežal v Tarsis, saj sem vedel, da si dobrotljiv in usmiljen Bog, prizanesljiv in zelo milosrčen, in ti je žal hudega. Zdaj torej, Gospod, vzemi mi življenje. Jaz s tabo ne želim več delati, saj je zame bolje umreti, kot pa živeti. Bolje je umreti, kot pa nadaljevati to delo preroka s tabo, ki navsezadnje narediš nasprotno od tistega, kar si mi rekel, naj storim.«

Jona se jezi zaradi Gospodovega usmiljenja

Jona zapusti mesto, si zunaj njega naredi kolibo in tam čaka, da bi videl, kaj bo storil Gospod. Jona je upal, da bo Bog uničil mesto. Gospod pa naredi, da zraste ricinov grm nad Jonovo glavo, da bi mu delal senco. A kmalu pošlje črva, ki izpodje ricinov grm, da usahne. Jona se ponovno vznejevolji nad Bogom zaradi grma. »Tebi je žal tega ricinovega grma, čeprav se ti nisi zanj trudil in ga nisi vzgojil, jaz pa naj bi ne imel sočutja z Ninivami, velikim mestom,« mu pravi Gospod. Pogovor med Gospodom in Jonom je trd, med dvema trmoglavcema, je pripomnil papež Frančišek.

»Jona, trmast s svojimi verskimi prepričanji, in Gospod, trmast s svojim usmiljenjem: nikoli nas ne zapusti, trka na vrata srca vse do konca, tam je. Jona, trmoglavec, kajti vero je razumel s pogoji. Jona je model tistih kristjanov 'pod pogojem, da', kristjanov s pogoji. 'Sem kristjan, ampak pod pogojem, da se stvari delajo tako. Ne, ne, te spremembe niso krščanske. To je herezija. To ni prav …' Kristjani, ki Bogu postavljajo pogoje, pogojujejo vero in Božje delovanje.«

Kristjani 'pod pogojem, da', ki ne rasejo

Papež Frančišek je izpostavil, da ta »pod pogojem, da« mnoge kristjane zapira v »njihove ideje in tako končajo v ideologiji«. Pot od vere k ideologiji ni v redu. In danes je takšnih veliko, je dejal in dodal, da se ti kristjani bojijo: bojijo se rasti, bojijo se življenjskih izzivov, Gospodovih izzivov, izzivov zgodovine. Navezani so na svoja prepričanja, na svoja prva prepričanja, na lastne ideologije. So kristjani, ki imajo raje ideologijo kot pa vero. Oddaljijo se od skupnosti, strah jih je prepustiti se Gospodovim rokam in raje vse obsojajo, a iz svojega malega srca.

»Dve podobi Cerkve v današnjem času: Cerkev tistih ideologov, ki počepnejo v svoje lastne ideologije, in Cerkev, ki kaže Gospoda, ki se približuje vsem stvarnostim, ki mu ni nič odvratno. Stvari, ki Gospodu niso odvratne, naši grehi mu niso odvratni. On se približa, kakor se je približal, da je pobožal gobavce, bolne. Kajti On je prišel ozdravljat, On je prišel reševat, ne pa obsojat.«