Papež med jutranjo homilijo: Bog ima čustva. Ljubi nas s srcem

Andreja Červek – Vatikan

Vesoljni potop, o katerem govori današnje berilo iz 1. Mojzesove knjige (glej 1 Mz 6,5-8;7,1-5.10), je papež primerjal z današnjimi vojnami ter spomnil na trpljenje mnogih otrok, lačnih in osirotelih, na trpljenje najšibkejših, najrevnejših, ki plačujejo račune. Kot je pozval med homilijo, moramo imeti srce podobno Božjemu srcu, ki se zna razjeziti in razžalostiti, predvsem pa je zmožno biti brat z brati, oče z otroki – človeško in božansko srce.

Bog ima čustva

Papež je izpostavil Božjo bolečino pred hudobijami ljudi in njegovo obžalovanje, da jih je ustvaril, tako da celo obljubi, da jih bo odstranil z obličja zemlje, kakor beremo v odlomku iz 1. Mojzesove knjige. Govorimo o Bogu, ki ima čustva, ki ni abstrakten, ni neka čista ideja, ampak trpi – in to je Gospodova skrivnost.

»Božja čustva. Bog Oče, ki nas ljubi – ljubezen je odnos. A se prav tako lahko razjezi, razsrdi. Je Jezus, ki prihaja in daje življenje za nas, s trpljenjem srca. Naš Bog ima čustva. Naš Bog nas ljubi s srcem, ne ljubi nas z idejami, ljubi nas s srcem. In ko nas ljubkuje, nas ljubkuje s srcem. In ko nas tepe, kakor dober oče, nas tepe s srcem, on trpi bolj od nas.«

Današnji čas ni boljši od časa vesoljnega potopa

Kot je pojasnil sveti oče, gre za odnos srca s srcem, otroka z očetom, ki nas odpira. In če je Bog zmožen razžalostiti se v svojem srcu, potem smo tudi mi zmožni razžalostiti se pred Njim. Ne gre za sentimentalizem, gre za resnico. Današnji čas namreč ni tako zelo drugačen od časa vesoljnega potopa. Imamo probleme, svetovne nesreče, revne, lačne, preganjane, trpinčene, ljudi, ki umirajo v vojni, ker »nanje mečejo bombe, kakor da bi bile bomboni«, je dejal papež.

»Ne verjamem, da je naš čas boljši od časa potopa, tega ne verjamem. Nesreče so bolj ali manj iste, žrtve so bolj ali manj iste. Pomislimo na najšibkejše, na otroke. Število lačnih otrok, otrok brez izobrazbe, ki ne morejo rasti v miru, otroci brez staršev, ker so jih ubile bombe, otroci vojaki … pomislimo samo na te otroke.«

Da bi imeli Božje srce

Milost, za katero po papeževih besedah moramo prositi, je, da bi naše srce bilo kakor srce Boga, da bi bilo podobno Božjemu srcu; srce brata z brati, očeta z otroki, otroka s očetom. Človeško srce, kakor je bilo Jezusovo, božansko srce.

»Imamo veliko nesrečo potopa, imamo veliko nesrečo vojn, kjer 'račun za zabavo' plačujejo šibki, revni, otroci, tisti, ki nimajo ničesar, da bi šli naprej. Pomislimo, kako je Gospod žalosten v svojem srcu. Približajmo se mu in mu povejmo: 'Gospod, poglej te stvari, razumem te.' Potolažimo Gospoda: 'Razumem te in te spremljam. Spremljam te v molitvi, s priprošnjo za vse te nesreče, ki so sad hudiča, ki želi uničiti Božje delo.'«